Žiga Stopinšek je leta 2016 na Fakulteti za računalništvo in informatiko zaključil magistrski študij druge stopnje. Za magistrsko delo z naslovom “Segmentacija in rekonstrukcija kulturne dediščine iz fotogrametrično pridobljenega oblaka točk” je prejel Fakultetno Prešernovo nagrado, kmalu zatem pa je s podjetjem Agilicity osvojil še Rektorjevo nagrado za naj inovacijo 2017 ter se uvrstil med finaliste na izboru Slovenski startup leta 2017. Z njim smo se pogovarjali o magistrskem študiju in o zgoraj omenjenih uspehih.

1. Kaj vas je vodilo k odločitvi za študij na magistrski ravni?

Že pri vpisu na prvo stopnjo sem bil prepričan, da bom študij kasneje tudi nadaljeval. Med izobraževanjem sem nekajkrat podvomil, ali dodatno izobrazbo sploh potrebujem, kajti dobil sem občutek, da delodajalce predvsem zanima, kaj znaš in kaj si do sedaj že ustvaril. Kasneje sem spoznal, da me zanima ogromno različnih področij in da v resnici sploh ne vem, kaj točno bi rad počel v življenju. Druga stopnja je postala zanimiva, saj mi je ponujala številne strokovne predmete. Tako sem študij na drugi stopnji videl ne samo kot priložnost za dodatno izobraževanje, ampak tudi kot možnost za spoznanje široke palete različnih disciplin v računalništvu.

2. Kakšna je vaša izkušnja magistrskega študenta? Kako se ta razlikuje od dodiplomskega študija?

Magistrski študij se mi je zdel veliko bolj zanimiv in dinamičen, pretežno zaradi izbirnih strokovnih predmetov. Tudi predavanja so se mi zdela opazno bolj kakovostna, saj so profesorji predstavljali področja, s katerimi se tudi raziskovalno ukvarjajo. Prijetno presenečenje so bili obvezni predmeti (matematika, programiranje, računalniški sistemi in algoritmi), ki so mi pomagali nadgraditi znanje, ki ga danes vsakodnevno uporabljam. Študij na drugi stopnji omogoča tudi veliko tesnejše sodelovanje z asistenti in profesorji, v mojem primeru s prof. dr. Francem Solino, ki mi je v času študija omogočil obiskovanje znanstvenih konferenc po Sloveniji in po svetu, obiskovanje mednarodne poletne šole in sodelovanje s strokovnjaki iz najrazličnejših disciplin.

3. Pred kratkim ste na natečaju Rektorjeve nagrade za naj inovacijo Univerze v Ljubljani osvojili prvo mesto. Projekt z naslovom ''Interaktivna regulacija oblike zazidave'' ste ustvarili skupaj z zaposlenimi s Fakultete za računalništvo in informatiko ter Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Kakšen problem rešuje vaša inovacija in kako je potekalo delo?

Naša inovacija bistveno olajša delo urbanistov, kar pomeni, da lahko delajo bolj učinkovito in tako hitreje sprejmejo dobre informirane odločitve. Trenutno razvijamo in tržimo programsko rešitev Modelur, ki dopolnjuje tradicionalne instrumente regulacije oblike zazidave. Pri tem imamo kupce s celega sveta, največ iz ZDA. Po izdaji prve polne verzije programa, pa se bomo lotili izdelave interaktivnih prostorskih načrtov za mesta.

Idejo in program razvijamo že nekaj let, saj smo zaradi služb in študija časovno omejeni. Delo je mogoče videti nekoliko kaotično, saj vedno rešujemo več problemov hkrati, a mislim, da je razdelitev dela pri nas čisto “startupovska”. Vsak počne tisto, kar tisti trenutek potrebujemo. Osebno največ časa posvetim komunikaciji med “motorjem” programa in uporabniškim vmesnikom ter skrbi za razvoj in nemoteno delovanje licenčnega strežnika.

4. V letu 2016 ste prejeli Fakultetno Prešernovo nagrado, najvišje fakultetno priznanje za dosežke študentov, za delo z naslovom Segmentacija in rekonstrukcija kulturne dediščine iz fotogrametrično pridobljenega oblaka točk. Povejte nam kaj več o tem.

Tematika računalniške podpore arheologiji me spremlja že odkar sem se z njo prvič srečal pri pisanju diplomske naloge. Zaradi seminarske naloge o podvodni komunikaciji med potapljači me je prof. dr. Franc Solina povabil na pogovor s podvodnim arheologom mag. Miranom Eričem. Oba sta me prepričljivo navdušila nad izzivi 3D dokumentacije in arheološke interpretacije prostora. V magistrski nalogi sem se tako ukvarjal s problemom, kako ogromne količine podatkov, ki jih proizvede 3D dokumentacija (govorimo o milijonih točk), pretvoriti v kompaktno obliko deformiranih superelipsoidov (opisanih le z nekaj deset parametri), primernih za nadaljnjo računalniško in strokovno interpretacijo.

5. Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Kratkoročno si želim čim več prepotovati, v načrtu imam po štiri destinacije na leto. Prepričan sem, da se obeta veliko zanimivega na Zemanti in Agilicityju, sodelujem pa tudi pri drugih manjših projektih, ki po mojem mnenju veliko obetajo. Dolgoročno razmišljam o delu v tujini. V času študija žal nisem šel na izmenjavo, kar vidim kot zamujeno in izgubljeno priložnost.

Za več informacij glede vpisa in magistrskih študijskih programov je na voljo povzetek informativnega dne, vedno pa lahko kontaktirate Študentski referat preko elektronske pošte ​ali telefona (+386 1 479 8123). Rok za oddajo prijav za vpis je 31. avgust 2017.