Interdisciplinarni magistrski študijski program Bioinformatika izvaja Biotehniška fakulteta skupaj z Fakulteto za računalništvo in informatiko, Fakulteto za farmacijo, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo, Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani in Nacionalnim inštitutom za biologijo. Ob zaključku študijskega programa je diplomant izobražen v obliki »T«, ki ima povezovalna znanja med bioznanostmi na eni in podatkovno-računskimi znanostmi na drugi strani ter močne kompetence v analitiki in interpretaciji bioloških podatkov. Diplomant bo po končanem študiju obvladal statistični način razmišljanja in bo usposobljen za samostojno opravljanje statističnih analiz in statističnega svetovanja. Sposoben bo sodelovati s strokovnjaki s področja raziskav, posredovati znanja in rezultate, se strokovno sporazumevati in pisno izražati. Znal bo definirati probleme, predvideti rezultate in poiskati optimalne rešitve, sposoben bo poiskati vire in kritično presojati informacije. Uporabna naravnanost študija mu bo omogočala neposredno prenašanje znanja v prakso in razumevanje težav, ki pri tem lahko nastopijo. Zaradi mednarodne naravnanosti programa bodo študentje pridobili tudi sposobnosti komunikacije v mednarodnem okolju, saj se temeljni cilji programa Bioinformatika osredotočajo na globalne standarde in potrebe, ki omogočajo študentom konkurenčnost in priložnosti za delo na mednarodni ravni.
V magistrski študijski program se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 KT ECTS s strokovnih področij biološke in sorodne vede, kemija, matematika in statistika, razvoj in analiza programske opreme in aplikacij, ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 KT ECTS, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti morajo biti vsebine s strokovnih področij, navedenih v točki a) teh pogojev, obsegajo od 10 do največ 60 KT ECTS, določi jih programski svet študijskega programa.
Več informacij o vpisnih pogojih je na voljo na spletni strani Biotehniške fakultete.
Ob zaključku študijskega programa je diplomant izobražen v obliki »T«, ki ima povezovalna znanja med bioznanostmi na eni in podatkovno-računskimi znanostmi na drugi strani ter močne kompetence v analitiki in interpretaciji bioloških podatkov. Diplomant bo po končanem študiju obvladal statistični način razmišljanja in bo usposobljen za samostojno opravljanje statističnih analiz in statističnega svetovanja. Sposoben bo sodelovati s strokovnjaki s področja raziskav, posredovati znanja in rezultate, se strokovno sporazumevati in pisno izražati. Znal bo definirati probleme, predvideti rezultate in poiskati optimalne rešitve, sposoben bo poiskati vire in kritično presojati informacije. Uporabna naravnanost študija mu bo omogočala neposredno prenašanje znanja v prakso in razumevanje težav, ki pri tem lahko nastopijo. Zaradi mednarodne naravnanosti programa bodo študentje pridobili tudi sposobnosti komunikacije v mednarodnem okolju, saj se temeljni cilji programa Bioinformatika osredotočajo na globalne standarde in potrebe, ki omogočajo študentom konkurenčnost in priložnosti za delo na mednarodni ravni.
Diplomant bo usposobljen za samostojno opravljanje vseh stopenj kakovostne statistične analize na izbranem področju, od načrtovanja raziskave do dela s podatki, izbire ustrezne metodologije in interpretacije. S pomočjo osvojenih temeljnih znanj statistike bo sposoben svoje znanje razširjati z novimi oziroma alternativnimi pristopi in črpati ideje iz sorodnih problemov. Pri svojem delu si bo pomagal z zahtevnimi informacijskimi (programskimi) orodji za urejanje in analizo podatkov ter predstavitev rezultatov.
Diplomant:
- je strokovnjak s področja bioinformatike, ki je zmožen opravljati tudi znanstveno-raziskovalno delo,
- ima teoretično in praktično znanje o univerzalnosti življenjskih procesov in številnih različic, ki obstajajo zaradi različnih ekoloških niš, in njihovih molekularnih in strukturnih odnosov ter genske raznolikosti,
- ima znanje molekulske in funkcionalne biologije, ki je danes ključno pri razumevanju fiziologije, sistematike, evolucije organizmov in tudi procesov razvoja in koriščenja v biotehnološke namene,
- ima osvojene nove pristope k reševanju bioloških problemov.
Z magistrskim delom študent pokaže sposobnost načrtovanja in samostojnega vodenja raziskovalnega projekta ter interpretacije rezultatov v pisni in ustni obliki.
Program diplomantom omogoči povezovalna znanja, s katerimi lahko nadaljujejo študij na doktorskih programih ali eni izmed disciplin, ki so z njo povezane.
