Magistrski študijski program druge stopnje Računalništvo in informatika daje bodočim magistrom znanje in spretnosti, da bodo sposobni slediti razvoju in tehnološkim spremembam ter se vključiti v razvojno in znanstveno delo, ki nudi izjemne možnosti za zaposlitev v Sloveniji in po svetu. Predmetnik omogoča oblikovanje študija glede na lastne želje, motivacijo in nagnjenja. Izbirne vsebine pokrivajo široko paleto področij in tehnologij ter tako dovoljujejo različne strokovne specializacije.
2 leti
4 semestri
120
kreditnih točk
  • Pridobljeni naziv
  • magister inženir računalništva in informatike (MAG)
  • magistrica inženirka računalništva in informatike (MAG)
  • Predmetnik
1. letnik
Predmet Semester Nosilec P - A - L - S* KT Več podatkov
Matematika II
Šifra:
63506
P - A - L - S:
45-
0-
30-
0
KT:
6
zimski
prof. dr. Nežka Mramor Kosta
45-
0-
30-
0
6
Programiranje
Šifra:
63507A
P - A - L - S:
45-
0-
30-
0
KT:
6
zimski
izr. prof. dr. Matjaž Kukar
45-
0-
30-
0
6
Matematika II
Šifra:
63506A
P - A - L - S:
45-
0-
30-
0
KT:
6
zimski
prof. dr. Nežka Mramor Kosta
45-
0-
30-
0
6
Programiranje
Šifra:
63507
P - A - L - S:
45-
0-
20-
10
KT:
6
zimski
izr. prof. dr. Zoran Bosnić
45-
0-
20-
10
6
Algoritmi
Šifra:
63508A
P - A - L - S:
45-
0-
30-
0
KT:
6
poletni
doc. dr. Veljko Pejović
45-
0-
30-
0
6
Računalniški sistemi
Šifra:
63509A
P - A - L - S:
45-
0-
30-
0
KT:
6
poletni
prof. dr. Branko Šter
45-
0-
30-
0
6
Računalniški sistemi
Šifra:
63509
P - A - L - S:
45-
0-
30-
0
KT:
6
poletni
prof. dr. Branko Šter
45-
0-
30-
0
6
Algoritmi
Šifra:
63508
P - A - L - S:
45-
0-
10-
20
KT:
6
poletni
doc. dr. Tomaž Dobravec
45-
0-
10-
20
6
2. letnik
Predmet Semester Nosilec P - A - L - S* KT Več podatkov
Magistrsko delo
Šifra:
63548
P - A - L - S:
0-
0-
0-
60
KT:
24
celoletni
doc. dr. Matej Kristan
0-
0-
0-
60
24
Strokovno izbirni predmeti
Predmet Semester Nosilec P - A - L - S* KT Več podatkov
Sistemska programska oprema
Šifra:
63264
P - A - L - S:
45-
0-
20-
10
KT:
6
zimski
doc. dr. Tomaž Dobravec
45-
0-
20-
10
6
Umetno zaznavanje
Šifra:
63267
P - A - L - S:
45-
0-
20-
10
KT:
6
zimski
doc. dr. Matej Kristan
45-
0-
20-
10
6
Postopki razvoja programske opreme
Šifra:
63254
P - A - L - S:
45-
0-
20-
10
KT:
6
zimski
prof. dr. Matjaž Branko Jurič
45-
0-
20-
10
6
Aktualno raziskovalno področje I
Šifra:
63545A
P - A - L - S:
45-
0-
20-
10
KT:
6
zimski
izr. prof. dr. Iztok Lebar Bajec
45-
0-
20-
10
6
Tehnologija upravljanja podatkov
Šifra:
63226
P - A - L - S:
45-
0-
20-
10
KT:
6
zimski
izr. prof. dr. Matjaž Kukar
45-
0-
20-
10
6
Strojno učenje
Šifra:
63519
P - A - L - S:
45-
0-
24-
6
KT:
6
zimski
prof. dr. Igor Kononenko
45-
0-
24-
6
6
Računalniška grafika in tehnologija iger
Šifra:
63269
P - A - L - S:
45-
0-
20-
10
KT:
6
zimski
doc. dr. Matija Marolt
45-
0-
20-
10
6
Računska zahtevnost in hevristično programiranje
Šifra:
63263
P - A - L - S:
45-
0-
20-
10
KT:
6
zimski
izr. prof. dr. Marko Robnik Šikonja
45-
0-
20-
10
6
Modeliranje računalniških omrežij
Šifra:
63257
P - A - L - S:
45-
0-
20-
10
KT:
6
zimski
prof. dr. Miha Mraz
45-
0-
20-
10
6
Inteligentni sistemi
Šifra:
63266
P - A - L - S:
45-
0-
24-
6
KT:
6
zimski
prof. dr. Igor Kononenko
45-
0-
24-
6
6
Nekonvencionalne platforme in metode procesiranja
Šifra:
63512
P - A - L - S:
45-
0-
10-
20
KT:
6
zimski
prof. dr. Miha Mraz
45-
0-
10-
20
6
Aktualno raziskovalno področje I
Šifra:
63545C
P - A - L - S:
45-
0-
20-
10
KT:
6
zimski
doc. dr. Veljko Pejović
45-
0-
20-
10
6
Digitalno procesiranje signalov
Šifra:
63516
P - A - L - S:
45-
0-
20-
10
KT:
6
zimski
prof. dr. Dušan Kodek
45-
0-
20-
10
6
Izračunljivost in računska zahtevnost
Šifra:
63517
P - A - L - S:
45-
0-
30-
0
KT:
6
zimski
prof. dr. Borut Robič
45-
0-
30-
0
6
Elektronsko poslovanje
Šifra:
63249
P - A - L - S:
45-
0-
30-
0
KT:
6
zimski
prof. dr. Denis Trček
45-
0-
30-
0
6
E-izobraževanje
Šifra:
63518
P - A - L - S:
45-
0-
20-
10
KT:
6
zimski
prof. dr. Saša Divjak
45-
0-
20-
10
6
Aktualno raziskovalno področje I
Šifra:
63545B
P - A - L - S:
45-
0-
20-
10
KT:
6
zimski
doc. dr. Lovro Šubelj
45-
0-
20-
10
6
Računalniška zvočna produkcija
Šifra:
63523
P - A - L - S:
45-
0-
30-
0
KT:
6
zimski
prof. dr. Denis Trček
45-
0-
30-
0
6
Obdelava biomedicinskih signalov in slik
Šifra:
63514
P - A - L - S:
45-
0-
30-
0
KT:
6
zimski
prof. dr. Franc Jager
45-
0-
30-
0
6
Uvod v bioinformatiko
Šifra:
63520
P - A - L - S:
45-
0-
10-
20
KT:
6
zimski
doc. dr. Tomaž Curk
45-
0-
10-
20
6
Porazdeljeni sistemi
Šifra:
63261
P - A - L - S:
45-
0-
20-
10
KT:
6
zimski
izr. prof. dr. Uroš Lotrič
45-
0-
20-
10
6
Poslovna inteligenca
Šifra:
63251
P - A - L - S:
45-
0-
10-
20
KT:
6
zimski
Vladislav Rajkovič
45-
0-
10-
20
6
Spletno programiranje
Šifra:
63255
P - A - L - S:
45-
0-
10-
20
KT:
6
zimski
doc. dr. Aleš Smrdel
45-
0-
10-
20
6
Management proizvodnih in storitvenih procesov
Šifra:
63533
P - A - L - S:
45-
0-
30-
0
KT:
6
zimski
prof. dr. Matjaž Branko Jurič
45-
0-
30-
0
6
Komunikacijski protokoli
Šifra:
63258
P - A - L - S:
45-
0-
30-
0
KT:
6
zimski
izr. prof. dr. Mojca Ciglarič
45-
0-
30-
0
6
Multimedijski sistemi
Šifra:
63270
P - A - L - S:
45-
0-
20-
10
KT:
6
zimski
doc. dr. Luka Šajn
45-
0-
20-
10
6
Razvoj informacijskih sistemov
Šifra:
63252
P - A - L - S:
45-
0-
10-
20
KT:
6
zimski
prof. dr. Marko Bajec
45-
0-
10-
20
6
Informacijska varnost in zasebnost
Šifra:
63521
P - A - L - S:
45-
0-
30-
0
KT:
6
zimski
prof. dr. Denis Trček
45-
0-
30-
0
6
Digitalno načrtovanje
Šifra:
63260
P - A - L - S:
45-
0-
20-
10
KT:
6
zimski
izr. prof. dr. Patricio Bulić
45-
0-
20-
10
6
Kriptografija in računalniška varnost
Šifra:
63528
P - A - L - S:
45-
0-
20-
10
KT:
6
zimski
prof. dr. Aleksandar Jurišić
45-
0-
20-
10
6
Aktualno raziskovalno področje II
Šifra:
63546E
P - A - L - S:
45-
0-
20-
10
KT:
6
poletni
izr. prof. dr. Fabio Ricciato
45-
0-
20-
10
6
Brezžična in mobilna omrežja
Šifra:
63259
P - A - L - S:
45-
0-
20-
10
KT:
6
poletni
prof. dr. Nikolaj Zimic
45-
0-
20-
10
6
Računalniška forenzika
Šifra:
63530
P - A - L - S:
45-
0-
30-
0
KT:
6
poletni
doc. dr. Andrej Brodnik
45-
0-
30-
0
6
Brezžična senzorska omrežja
Šifra:
63511
P - A - L - S:
45-
0-
20-
10
KT:
6
poletni
izr. prof. dr. Fabio Ricciato
45-
0-
20-
10
6
Obvladovanje informatike
Šifra:
63526
P - A - L - S:
45-
0-
20-
10
KT:
6
poletni
izr. prof. dr. Marjan Krisper
45-
0-
20-
10
6
Zanesljivost in zmogljivost računalniških sistemov
Šifra:
63262
P - A - L - S:
45-
0-
10-
20
KT:
6
poletni
prof. dr. Miha Mraz
45-
0-
10-
20
6
Aktualno raziskovalno področje II
Šifra:
63546C
P - A - L - S:
45-
0-
20-
10
KT:
6
poletni
doc. dr. Matej Kristan
45-
0-
20-
10
6
Umetna inteligenca
Šifra:
63510
P - A - L - S:
45-
0-
20-
10
KT:
6
poletni
prof. dr. Ivan Bratko
45-
0-
20-
10
6
Diskretna matematika
Šifra:
63532
P - A - L - S:
45-
0-
30-
0
KT:
6
poletni
prof. dr. Gašper Fijavž
45-
0-
30-
0
6
Numerična matematika
Šifra:
63522
P - A - L - S:
45-
0-
30-
0
KT:
6
poletni
prof. dr. Bojan Orel
45-
0-
30-
0
6
Tehnologija programske opreme
Šifra:
63256
P - A - L - S:
45-
0-
20-
10
KT:
6
poletni
prof. dr. Viljan Mahnič
45-
0-
20-
10
6
Sodobne metode razvoja programske opreme
Šifra:
63515
P - A - L - S:
45-
0-
20-
10
KT:
6
poletni
prof. dr. Viljan Mahnič
45-
0-
20-
10
6
Aktualno raziskovalno področje II
Šifra:
63546D
P - A - L - S:
45-
0-
20-
10
KT:
6
poletni
doc. dr. Erik Štrumbelj
45-
0-
20-
10
6
Planiranje in upravljanje informatike
Šifra:
63253
P - A - L - S:
45-
0-
30-
0
KT:
6
poletni
doc. dr. Rok Rupnik
45-
0-
30-
0
6
Razvoj inteligentnih sistemov
Šifra:
63268
P - A - L - S:
45-
0-
30-
0
KT:
6
poletni
izr. prof. dr. Danijel Skočaj
45-
0-
30-
0
6
Odkrivanje znanj iz podatkov
Šifra:
63525
P - A - L - S:
45-
0-
30-
0
KT:
6
poletni
prof. dr. Blaž Zupan
45-
0-
30-
0
6
Aktualno raziskovalno področje II
Šifra:
63546F
P - A - L - S:
45-
0-
20-
10
KT:
6
poletni
doc. dr. Jurij Mihelič
45-
0-
20-
10
6
Prevajalniki
Šifra:
63265
P - A - L - S:
45-
0-
30-
0
KT:
6
poletni
doc. dr. Boštjan Slivnik
45-
0-
30-
0
6
Interaktivnost in oblikovanje informacij
Šifra:
63527
P - A - L - S:
45-
0-
10-
20
KT:
6
poletni
prof. dr. Franc Solina
45-
0-
10-
20
6
Računska topologija
Šifra:
63542
P - A - L - S:
45-
0-
20-
10
KT:
6
poletni
prof. dr. Nežka Mramor Kosta
45-
0-
20-
10
6
Organizacija in management
Šifra:
63250
P - A - L - S:
45-
0-
20-
10
KT:
6
poletni
doc. dr. Tomaž Hovelja
45-
0-
20-
10
6
Osnove oblikovanja
Šifra:
63271
P - A - L - S:
45-
0-
30-
0
KT:
6
poletni
izr. prof. dr. Narvika Bovcon
45-
0-
30-
0
6
Splošni izbirni predmeti
Predmet Semester Nosilec P - A - L - S* KT Več podatkov
Obštudijska strokovna dejavnost I
Šifra:
63534
P - A - L - S:
5-
0-
0-
0
KT:
3
zimski
izr. prof. dr. Zoran Bosnić
5-
0-
0-
0
3
Obštudijska strokovna dejavnost II
Šifra:
63535
P - A - L - S:
5-
0-
0-
0
KT:
3
poletni
izr. prof. dr. Zoran Bosnić
5-
0-
0-
0
3
Izbrana poglavja iz računalništva in informatike
Šifra:
63536
P - A - L - S:
45-
0-
30-
0
KT:
6
bločni
doc. dr. Jure Leskovec
45-
0-
30-
0
6
  • Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V magistrski študijski program se lahko vpiše, kdor:

  • ima opravljen študij I. stopnje s strokovnih področij računalništvo ali informatika, oziroma študij naravoslovja in tehnike (matematika, fizika, elektrotehnika, kemija in kemijska tehnologija, strojništvo, gradbeništvo).
  • ima opravljen študij I. stopnje s področja, ki ni zajeto pod a) in je pred vpisom opravil naslednje izpite iz  prvostopenjskega programa FRI: Programiranje 1, Diskretne strukture, Osnove digitalnih vezij, Arhitektura računalniških sistemov, Osnove informacijskih sistemov ali pa je tekom svojega prvostopenjskega študija osvojil snov pokrito v naštetih predmetih.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na:

  • povprečno oceno doseženo na študiju I. stopnje 40 % točk,
  • rezultate izbirnega izpita 60 % točk.

Izbirni izpit bo zajemal področja matematike, programiranja, algoritmov in računalniških sistemov, izvajal pa se bo v prvi polovici septembra, po zaključenem roku za prijavo na študijski program. 

 

Več
  • Temeljni cilji programa in splošne kompetence

Magistrski študijski program Računalništvo in informatika je namenjen poglobitvi, razširitvi in nadgradnji znanj, pridobljenih na prvi stopnji, da bi osvojili napredna praktična in teoretična znanja s področja računalništva in informatike. Program sledi hitremu tehnološkemu napredku in nudi temelj za vseživljenjsko izobraževanje in uspešno kariero doma kot v mednarodnem okolju. Program nudi osnove za raziskovalno in razvojno delo ter akademsko kariero. Magistri so usposobljeni za višja in vodilna mesta v industriji, upravljanju, znanosti in raziskavah. Program je razdeljen na tematske sklope, kar omogoča študentom izbirati posamezne vsebinsko povezane študijske predmete. Študenti se lahko samoiniciativno vključujejo v projekte, ki potekajo v posameznih fakultetnih raziskovalnih laboratorijih. 

 

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom

Magistri računalništva in informatike nadgradijo kompetence, ki so jih pridobili na prvi stopnji. Tisti, ki so dokončali kakšen drug študijski program na prvi stopnji pa tudi dopolnijo temeljne kompetence s področja računalništva in informatike. Magistri si pridobijo kompetence, potrebne za nadaljevanje študija na doktorski stopnji. Splošne pridobljene kompetence vključujejo:

  • Sposobnost definiranja, razumevanja in reševanja kreativnih profesionalnih izzivov na področju računalništva in informatike,
  • poznavanje linearne algebre, vrst, integralske in diskretne transformacije, funkcij več spremenljivk in vektorske analize,
  • poznavanje in raba funkcijskega programiranja,
  • poznavanje in uporaba analize algoritmov, prostorskih podatkovnih struktur, vzporednih algoritmov, razprševanja, algoritmov s predpostavkami, hevrističnega programiranja,
  • poznavanje in praktična raba naprednih postopkov za analizo podatkov,
  • poznavanje vhodno-izhodnih in perifernih naprav, vodil, omrežnih vmesnikov in gonilnikov. 

 

Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom

Z izbiro predmetov iz posameznih tematskih sklopov si magistri pridobijo naslednje kompetence (po sklopih):

 

Umetna inteligenca

  • Poznavanje preiskovalnih algoritmov, planiranja in sklepanja, različnih metod učenja, kvalitativnega modeliranja, vizualizacije modelov, kombiniranja algoritmov, razlage napovedi, povezovalnih pravil in učečih se avtomatov,
  • praktična raba naprednih metod za podatkovno rudarjenje in analizo podatkov ter nevronskih mrež,
  • poznavanje naprednih metod analize kompleksnih signalov, kot so videoposnetki. 

Medijske tehnologije

  • Podajanje informacij ter oblikovanje interaktivnosti s poudarkom na razvoju uporabniško in podatkovno osredotočenih multimedijskih programskih rešitev,
  • sodobni koncepti in metode s področja e-izobraževanja in izobraževanja na daljavo v luči informacijsko-komunikacijskih tehnologij,
  • osnove računskega zaznavanja, računalniško modeliranje zaznavnih procesov ter uporaba teh modelov pri izgradnji aktivnih kognitivnih robotskih sistemov,
  • osnove obdelave biomedicinskih signalov in slik.

Strojna oprema

  • Poznavanje senzorskih omrežij z omejeno močjo procesorja in omejenim napajanjem,
  • aktualne metode in platforme procesiranja kot možne alternative klasičnim električno tranzistorskim dvo-vrednostnim logičnim strukturam,
  • praktična znanja na področju strojne in programske opreme, osnove obdelave signalov in slik z digitalnimi metodami,
  • sposobnost zasnovanja in izvedbe celovite računalniške podpore vodenja procesov.

Omrežja in varnost

  • Poznavanje osnov kriptografije in računalniške varnosti,
  • znanja varovanja omrežij in zasebnosti v sodobnih informacijskih sistemih,
  • sposobnost vzpostavljanja infrastrukture za delovanje privatnih, hibridnih in zasebnih oblakov,
  • poznavanje uporabe računalništva in informatike v forenzičnih postopkih in poznavanje senzorskih omrežji z nizko potrošnjo.

Programska oprema

  • Pregledno poznavanje področja interakcije med človekom in računalnikom,
  • sposobnost administrativnega vodenja procesov, povezanih z raziskovanjem, industrijo, izobraževanjem in drugimi področji, sposobnost analize materialnih in informacijskih tokov v proizvodnih in storitvenih procesih,
  • poznavanje infrastrukture za delovanje privatnih, hibridnih in zasebnih oblakov,
  • znanje varovanja omrežij in zasebnosti v sodobnih informacijskih sistemih.

Informacijski sistemi in sistemi za upravljanje

  • Znanje varovanja omrežij in zasebnosti v sodobnih informacijskih sistemih,
  • sposobnost vzpostavljanja infrastrukture za delovanje privatnih, hibridnih in zasebnih oblakov,
  • sposobnost implementacije iskalnikov po spletu za ekstrakcijo strukturiranih podatkov,
  • obvladovanje informatike v poslovnih sistemih v skladu s poslovno strategijo.

Algoritmika

  • Poznavanje osnov kriptografije in računalniške varnosti in osnov numerične matematike za reševanje praktičnih problemov,
  • sposobnost reševanja praktičnih problemov s teoretičnim računalništvom in kreativnih strokovnih nalog iz področja računalništva in informatike, razumevanje osnovnih topoloških pojmov in konstrukcij,
  • sposobnost poučevanja algoritmičnega razmišljanja v osnovnih in srednjih šolah.

Računske metode

  • Razumevanje osnovnih topoloških pojmov in konstrukcij in osnov numerične matematike za reševanje praktičnih problemov,
  • reševanje kreativnih strokovnih nalog iz področja računalništva in informatike,
  • sposobnost uporabe matematičnih pristopov v izbranih tehničnih področjih in na področju biologije in genomike,
  • poznavanje alternativnih metod procesiranja in naravnih algoritmov.
Več
  • Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program

V okviru študijskega programa je možno priznavanje relevantnega znanja na področju, pridobljenega s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem. To znanje je mogoče priznati kot del opravljene študijske obveznosti, in sicer v višini največ 6 KT za en sklop (okvirno zaokrožena snov enega predmeta) zunaj fakultete pridobljenih znanj. Pri priznavanju se upoštevajo spričevala in druge ustrezne listine oz. dokazila. Prošnje za priznanje pridobljenih znanj bo obravnavala Komisija za študijske zadeve FRI in jih na njeno priporočilo odobraval Senat FRI.

  • Pogoji za napredovanje po programu

Za vpis v drugi letnik je potrebno opraviti vse izpite prvega letnika. Za ponovni vpis v prvi letnik je potrebno opraviti vsaj polovico obveznosti iz študijskega programa tega letnika (torej 30 ECTS).

  • Pogoji za dokončanje študija

Za vse študente so pogoji za dokončanje predlaganega študija: opravljene vse obveznosti pri vpisanih predmetih v skupnem obsegu vsaj 96 kreditnih točk, v skladu s pravili pripravljeno in oddano magistrsko delo, ki je ocenjeno s 24 KT, ter uspešno opravljen javni zagovor magistrskega dela

  • Pogoji za prehajanje med programi

Prestopanje iz drugih programov je možno po prvem letniku študija. Pogoji za prestop na magistrski program Računalništvo in informatika iz drugih magistrskih programov so:

  • Izpolnjeni pogoji za vpis v magistrski program Računalništvo in informatika,
  • izpolnjeni pogoji za vpis v drugi letnik študijske smeri, na kateri je študent trenutno vpisan, z dodatnim pogojem, da je opravil študijske obveznosti pri obveznih predmetih študijskega programa: Matematika II, Programiranje, Algoritmi, Računalniški sistemi, ali pa je opravil ekvivalentne predmete na drugi visokošolski ustanovi, katerih ustreznost oceni Komisija za študijske zadeve FRI,
  • opravljeni diferencialni izpiti, ki jih predpiše ustrezni organ fakultete na podlagi primerjave programa, iz katerega študent prestopa, in programa magistrske izobrazbe Računalništva in informatike.

Študentu je možno izdati tudi soglasje za vzporedni vpis v drug študijski program na podlagi osebne vloge in njegove uspešnosti pri študiju. 

  • Načini ocenjevanja

Načini preverjanja znanja so opredeljeni v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja urejajo Študijska pravila FRI. Pri vseh predmetih se uporablja sprotno in končno preverjanje znanje. Sprotni načini preverjanja so lahko: domače naloge, zagovori domačih nalog, kolokviji, seminarske in projektne naloge, zagovori seminarskih in projektnih nalog. Končno preverjanje znanja je lahko v obliki pisnega in/ali ustnega izpita. Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s statutom Univerze v Ljubljani. Vse oblike preverjanja znanja se ocenjujejo z ocenami 1– 10, pri čemer so 6–10 pozitivne, 1–5 pa negativne ocene, ali opisnima ocenama "je opravil" / "ni opravil".

  • Podatki o mednarodni mobilnosti

Fakulteta za računalništvo in informatiko ima sklenjenih veliko pogodb s tujimi univerzami v sklopu projekta Erasmus+. Študent, ki je v okviru progama Erasmus+ v izmenjavi na drugi univerzi, lahko prenese največ 30 ECTS na semester na podlagi opravljenih obveznosti na drugi ustanovi. Nobeno delo na tuji univerzi ne more šteti kot opravljeno magistrsko delo, razen v primeru, da je šel študent na izmenjavo z namenom in odobritvijo fakultete, da tam opravi del magistrskega dela.

  • Možnost za nadaljnji študij

Magistrant študijskega programa Računalništvo in informatika se lahko vključi v podiplomske doktorske študijske programe tretje stopnje, skladno s pogoji, ki jih določi študijski program.