Magistrski študijski program druge stopnje Računalništvo in informatika daje bodočim magistrom znanje in spretnosti, da bodo sposobni slediti razvoju in tehnološkim spremembam ter se vključiti v razvojno in znanstveno delo, ki nudi izjemne možnosti za zaposlitev v Sloveniji in po svetu. Predmetnik omogoča oblikovanje študija glede na lastne želje, motivacijo in nagnjenja. Izbirne vsebine pokrivajo široko paleto področij in tehnologij ter tako dovoljujejo različne strokovne specializacije.
2 leti
4 semestri
120
kreditnih točk
  • Pridobljeni naziv
  • magister inženir računalništva in informatike (MAG)
  • magistrica inženirka računalništva in informatike (MAG)
  • Predmetnik
  • Predmetnik je objavljen v predstavitvenih zbornikih, opisi predmetov pa v učnih načrtih predmetov na dnu te strani.
  • The curriculum is published in detailed programme descriptions, and the courses are presented in course syllabuses at the bottom of this page.
  • Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V magistrski študijski program se lahko vpiše, kdor:

  • ima opravljen študij I. stopnje s strokovnih področij računalništvo ali informatika, oziroma študij naravoslovja in tehnike (matematika, fizika, elektrotehnika, kemija in kemijska tehnologija, strojništvo, gradbeništvo).
  • ima opravljen študij I. stopnje s področja, ki ni zajeto pod a) in je pred vpisom opravil naslednje izpite iz  prvostopenjskega programa FRI: Programiranje 1, Diskretne strukture, Osnove digitalnih vezij, Arhitektura računalniških sistemov, Osnove informacijskih sistemov ali pa je tekom svojega prvostopenjskega študija osvojil snov pokrito v naštetih predmetih.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na:

  • povprečne ocene dosežene na študiju I. stopnje 40 % točk,
  • rezultate izbirnega izpita 60 % točk.

Izbirni izpit bo zajemal področja matematike, programiranja, algoritmov in računalniških sistemov. Sestavni del skupne ocene bo izkazovanje izjemnih dosežkov, ki se ovrednotijo na podlagi strukturiranega življenjepisa in potencialnega intervjuja. Obseg izjemnosti oceni Komisija za študijske zadeve FRI.

Izbirni izpit bomo izvajali na podlagi pravil in kriterijev za vrednotenje, določenih na fakulteti.

 

  • Temeljni cilji programa in splošne kompetence

Magistrski študijski program Računalništvo in informatika je namenjen poglobitvi, razširitvi in nadgradnji znanj, pridobljenih na prvi stopnji, da bi osvojili napredna praktična in teoretična znanja s področja računalništva in informatike. Program sledi hitremu tehnološkemu napredku in nudi temelj za vseživljenjsko izobraževanje in uspešno kariero doma kot v mednarodnem okolju. Program nudi osnove za raziskovalno in razvojno delo ter akademsko kariero. Magistri so usposobljeni za višja in vodilna mesta v industriji, upravljanju, znanosti in raziskavah. Program je razdeljen na tematske sklope, kar omogoča študentom izbirati posamezne vsebinsko povezane študijske predmete. Študenti se lahko samoiniciativno vključujejo v projekte, ki potekajo v posameznih fakultetnih raziskovalnih laboratorijih. 

 

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom

Magistri računalništva in informatike nadgradijo kompetence, ki so jih pridobili na prvi stopnji. Tisti, ki so dokončali kakšen drug študijski program na prvi stopnji pa tudi dopolnijo temeljne kompetence s področja računalništva in informatike. Magistri si pridobijo kompetence, potrebne za nadaljevanje študija na doktorski stopnji. Splošne pridobljene kompetence vključujejo:

  • Sposobnost definiranja, razumevanja in reševanja kreativnih profesionalnih izzivov na področju računalništva in informatike,
  • poznavanje linearne algebre, vrst, integralske in diskretne transformacije, funkcij več spremenljivk in vektorske analize,
  • poznavanje in raba funkcijskega programiranja,
  • poznavanje in uporaba analize algoritmov, prostorskih podatkovnih struktur, vzporednih algoritmov, razprševanja, algoritmov s predpostavkami, hevrističnega programiranja,
  • poznavanje in praktična raba naprednih postopkov za analizo podatkov,
  • poznavanje vhodno-izhodnih in perifernih naprav, vodil, omrežnih vmesnikov in gonilnikov. 

 

Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom

Z izbiro predmetov iz posameznih tematskih sklopov si magistri obeh smeri pridobijo naslednje kompetence (glede na izbrane module predmetov):

 

Inteligentna analiza podatkov

● poznavanje planiranja in sklepanja, različnih metod učenja, kvalitativnega modeliranja, vizualizacije modelov, kombiniranja algoritmov, razlage napovedi, povezovalnih pravil in učečih se avtomatov,

● praktična raba naprednih metod za podatkovno rudarjenje in analizo podatkov,

● uporaba teoretičnih osnov omrežne znanosti ter uporaba analize omrežij,

● sposobnost uporabe pristopov z izbranih tehničnih področjih in na področju biologije in genomike.

 

Medijske tehnologije

● podajanje informacij ter oblikovanje interaktivnosti s poudarkom na razvoju uporabniško in podatkovno osredotočenih multimedijskih programskih rešitev,

● poznavanje pristopov za iskanje, ekstrakcijo, zajem in analizo podatkov s spleta, upoštevajoč delovanje in časovno analizo algoritmov,

● razumevanje delovanja in zmožnost implementacije metod napredne metode računalniške grafike na podlagi znanstvene literature

● osvojitev znanj na področju računalniške zvočne produkcije za tehnično in kreativno aplikacijo v produkcijskih okoljih.

 

Računalniški sistemi in računanje

● razložiti osnovne principe delovanja perifernih naprav, načrtovanja in administracije računalniških sistemov,

● aktualne metode in platforme procesiranja kot možne alternative klasičnim električno tranzistorskim dvo-vrednostnim logičnim strukturam,

● poznavanje infrastrukture za delovanje privatnih, hibridnih in zasebnih oblakov,

● pridobitev znanja s področij vzporednih in porazdeljenih sistemov, paralelnega programiranja in procesiranja.

 

Omrežja in varnost

● poznavanje osnov kriptografije in računalniške varnosti,

● znanja varovanja omrežij in zasebnosti v sodobnih informacijskih sistemih,

● poznavanje senzorskih omrežij z omejeno močjo procesorja in omejenim napajanjem,

● poznavanje uporabe računalništva in informatike v forenzičnih postopkih.

 

Algoritmi in programska oprema

● pregledno poznavanje področja interakcije med človekom in računalnikom,

● sposobnost reševanja praktičnih problemov s teoretičnim računalništvom in kreativnih strokovnih nalog s področja računalništva in informatike, razumevanje osnovnih topoloških pojmov in konstrukcij,

● razumevanje področja aproksimacijskega in naključnostnega reševanja računskih problemov,

● sposobnost vrednotenja in implementacije programskih jezikov in različnih programerskih paradigem.

 

Računske metode

● razumevanje osnovnih topoloških pojmov in konstrukcij in osnov numerične matematike za reševanje praktičnih problemov,

● reševanje kreativnih strokovnih nalog iz področja računalništva in informatike,

● sposobnost uporabe matematičnih pristopov v izbranih tehničnih področjih,

● poznavanje alternativnih metod procesiranja in naravnih algoritmov.

 

Metode računalniškega zaznavanja

● poznavanje naprednih metod analize kompleksnih signalov, kot so videoposnetki,

● osnove obdelave biomedicinskih signalov in slik,

● pregled nad področjem biometrije in temelji biometričnih sistemov s področja računalniškega vida,

● osvojitev teorije in rabe osnovnih algoritmov in pristopov na področju obdelave naravnega jezika.

 

Poleg zgornjih kompetenc študenti na smeri Podatkovne vede pridobijo še naslednje kompetence:

● uporaba matematičnih znanj za razumevanje klasičnih in sodobnih pristopov strojnega učenja in statistike,

● uporaba metod strojnega učenja za reševanje nalog napovedovanja, razvrščanja v skupine in sklepanja iz podatkov,

● uporaba programskih orodij pri reševanju problemov s področja podatkovnih ved,

● uporaba kritičnega razmišljanja pri obravnavi družbenih vidikov podatkovnih ved (varnost, zasebnost, etika)

● sposobnost prenosa temeljnih znanj podatkovnih ved na reševanje praktičnih problemov s specifičnih področij, kot so analiza omrežij, bioinformatika, biometrija, obdelava naravnega jezika, računalniški vid in umetna inteligenca.

Več
  • Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program

V okviru študijskega programa je možno priznavanje relevantnega znanja na področju, pridobljenega s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem. To znanje je mogoče priznati kot del opravljene študijske obveznosti, in sicer v višini največ 6 KT za en sklop (okvirno zaokrožena snov enega predmeta) zunaj fakultete pridobljenih znanj. Pri priznavanju se upoštevajo spričevala in druge ustrezne listine oz. dokazila. Prošnje za priznanje pridobljenih znanj bo obravnavala Komisija za študijske zadeve FRI in jih na njeno priporočilo odobraval Senat FRI.

  • Pogoji za napredovanje po programu

Za vpis v drugi letnik je potrebno opraviti vse izpite prvega letnika. Za ponovni vpis v prvi letnik je potrebno opraviti vsaj polovico obveznosti iz študijskega programa tega letnika (torej 30 ECTS).

  • Pogoji za dokončanje študija

Za vse študente so pogoji za dokončanje predlaganega študija: opravljene vse obveznosti pri vpisanih predmetih v skupnem obsegu vsaj 96 kreditnih točk, v skladu s pravili pripravljeno in oddano magistrsko delo, ki je ocenjeno s 24 KT, ter uspešno opravljen javni zagovor magistrskega dela

  • Pogoji za prehajanje med programi

Pogoji za prestop na magistrski program Računalništvo in informatika iz drugih programov (magistrskih študijev) so:

  • izpolnjeni pogoji za vpis v magistrski program Računalništvo in informatika,
  • izpolnjeni pogoji za vpis v drugi letnik študijske smeri, na kateri je študent trenutno vpisan, z dodatnim pogojem, da je opravil študijske obveznosti pri vseh predmetih, ki so bistveni za nadaljevanje študija ali ekvivalentnih predmetih na drugih visokošolskih ustanovah, katerih ustreznost oceni Komisija za študijske zadeve,
  • opravljeni diferencialni izpiti, ki jih predpiše Komisija za študijske zadeve na podlagi primerjave programa, iz katerega študent prestopa, in programa magistrske izobrazbe Računalništva in informatike.
  • Načini ocenjevanja

Načini preverjanja znanja so opredeljeni v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja urejajo Študijska pravila FRI. Pri vseh predmetih se uporablja sprotno in končno preverjanje znanje. Sprotni načini preverjanja so lahko: domače naloge, zagovori domačih nalog, kolokviji, seminarske in projektne naloge, zagovori seminarskih in projektnih nalog. Končno preverjanje znanja je lahko v obliki pisnega in/ali ustnega izpita. Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s statutom Univerze v Ljubljani. Vse oblike preverjanja znanja se ocenjujejo z ocenami 5– 10, pri čemer so 6–10 pozitivne, 5 pa negativna ocena, ali opisne ocene "opravil z odliko" / "je opravil" / "ni opravil".

  • Podatki o mednarodni mobilnosti

Fakulteta za računalništvo in informatiko ima sklenjenih veliko pogodb s tujimi univerzami v sklopu projekta Erasmus+. Študent, ki je v okviru progama Erasmus+ v izmenjavi na drugi univerzi, lahko prenese največ 30 ECTS na semester na podlagi opravljenih obveznosti na drugi ustanovi. Nobeno delo na tuji univerzi ne more šteti kot opravljeno magistrsko delo, razen v primeru, da je šel študent na izmenjavo z namenom in odobritvijo fakultete, da tam opravi del magistrskega dela.

  • Možnost za nadaljnji študij

Magistrant študijskega programa Računalništvo in informatika se lahko vključi v podiplomske doktorske študijske programe tretje stopnje, skladno s pogoji, ki jih določi študijski program.