Interdisciplinarni magistrski študijski program druge stopnje Kognitivna znanost se izvaja skupaj s Pedagoško fakulteto, Medicinsko fakulteto in Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani ter s konzorcijem tujih univerz (Univerza na Dunaju, Univerza Komenski v Bratislavi in Univerza Eötvös Loránd v Budimpešti). Kognitivna znanost raziskuje duševnost. Njene temeljne discipline so nevroznanost, umetna inteligenca, biologija, jezikoslovje, antropologija, filozofija in psihologija. Cilj študija je izšolati raziskovalce na področju kognitivne znanosti in strokovnjake, usposobljene za povezovalno delo pri interdisciplinarnih projektih. Magistri bodo sposobni dognanja kognitivne znanosti uporabiti na specifičnih področjih, kot so poučevanje, izdelava programske opreme za strojno učenje, merjenje uporabniške izkušnje, izdelava vmesnikov in vodenje skupinskih procesov.
2 leti
4 semestri
120
kreditnih točk
  • Pridobljeni naziv
  • magister kognitivne znanosti (MAG)
  • magistrica kognitivne znanosti (MAG)
  • Predmetnik
  • Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Pogoji za vpis

  • V magistrski študijski program Kognitivna znanost se lahko vpiše, kdor je končal: študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z vseh strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini.​

V magistrski študijski program Kognitivna znanost se lahko vpiše, kdor je končal:

  • študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z vseh strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini.

 

Če je sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na:

  •  uspeh na izbirnem izpitu (50 %), 
  • povprečno oceno na prvostopenjskem oz. dodiplomskem študijskem programu (50 %). 

Način izvedbe izbirnega izpita določi programski svet študija Kognitivna znanost. Potek izpita, kriteriji ocenjevanja in literatura se objavijo na spletni strani fakultete koordinatorke najkasneje dva meseca pred zaključkom prijavnega roka. 

Povprečna ocena se izračuna kot povprečje vseh ocen predmetov iz predmetnika prvostopenjskega oz. dodiplomskega študijskega programa (kot predmet se štejejo tudi diploma, diplomski izpit, zaključno delo itd.). ​

 

Izbirni izpit 

Potek 
V primeru omejitve vpisa bo izveden izbirni izpit. Kandidati bodo vabilo k izbirnemu izpitu prejeli po elektronski pošti. 

Na izbirnem izpitu bosta na voljo dve esejski vprašanji, povezani z izpitno literaturo. Kandidati bodo odgovarjali na eno izbrano vprašanje. Izbirni izpit bo trajal 90 minut, dolžina eseja naj obsega 700-1000 besed. 

Ocenjevanje 
Ocenjevalo se bo sposobnost argumentacije, razumevanja in povezovanja konceptov ter ustreznost jezikovnega izražanja. Izpite bo ocenila izpitna komisija, ki jo je imenoval programski svet skupnega interdisciplinarnega študijskega programa Kognitivna znanost. 

Več
  • Vpisni postopek

Informativna dneva bosta: 
- 8. 5. 2024 ob 16.00 na Pedagoški fakulteti, Kardeljeva ploščad 16;
- 22. 5. 2024 ob 16.00 na Centru za kognitivno znanost UL PeF, Vegova 4, Velika predavalnica (zemljevid).


Opozorilo! Informativna dneva bosta potekala že maja zaradi datumov prijavno-vpisnega postopka (rok za prijavo: 1. junij). 

 

Za več informacij o prijavno-vpisnem postopku in informativnih dnevih obiščite spletno stran https://www.pef.uni-lj.si/studij/kognitivna-znanost/vpis/.

 

  • Temeljni cilji programa in splošne kompetence

Ker gre za študijski program, ki si za enega od ciljev postavlja razvijanje interdisciplinarnih in sodelovalnih kompetenc ter sposobnosti sinteze različnih znanstvenih jezikov oz. spoznanj, imajo nekatere kompetence, ki se navadno štejejo med splošne, zelo osreden pomen. Zaradi tega je razdelitev med predmetnospecifičnimi in splošnimi kompetencami manj ostra.

 

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom

  • Sposobnost predstavitve svojih eksperimentalnih rezultatov, jasnega argumentiranja in strokovne diskusije v skladu z znanstvenimi standardi. 
  • Sposobnost samostojnega načrtovanja, izvedbe in dokumentiranja znanstvenega dela. 
  • Sposobnost vrednotenja interdisciplinarne znanstvene literature in znanstvene literature vseh konstitutivnih področij. 
  • Sposobnost znanstvene komunikacije v tujem jeziku (angleščina). 
  • Sposobnost dela z informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami (IKT). 
  • Sposobnost osebnega načrtovanja učenja in organizacije časa. 
  • Zmožnost delovanja v okolju, kjer so prisotna različna stališča, gledišča in potencialno konfliktne situacije. 
  • Sposobnost delovati v multikulturnem okolju. 
  • Sposobnost povezovanja in spodbujanja interdisciplinarnega pristopa. 
  • Sposobnost kolaborativnega učenja in raziskovanja ter uporabe ustreznih IKT. 
  • Načrtovanje in vodenje projektnega dela v interdisciplinarnem okolju. 
  • Sposobnost hitrega prilagajanja novim okoljem.
  • Sposobnost spreminjanja zornega kota/perspektiv (intelektualna mobilnost). 
  • Poznavanje različnih strategij in sposobnost reševanja problemov. 
  • Sposobnost analitičnega in sintetičnega mišljenja. 
  • Sposobnost kritičnega vrednotenja različnih pristopov in metod. 
  • Sposobnost prepoznavanja in vrednotenja etičnih vprašanj. 

 

Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom

  • Poznavanje in razumevanje osnovnih konceptov, teorij in razvoja temeljnih disciplin kognitivne znanosti. 
  • Sposobnost spremljati aktualne raziskave na področju kognitivne znanosti. 
  • Razumevanje in uporaba terminologije temeljnih disciplin kognitivne znanosti.
  • Poznavanje in razumevanje osnovnih konceptov, teorij in razvoja kognitivne znanosti kot samostojne discipline. 
  • Razumevanje in kritičen odnos do etičnih in socialnih vprašanj, povezanih z raziskavami na področjih temeljnih disciplin kognitivne znanosti. 
  • Razumevanje specifičnega pojava kognicije iz interdisciplinarne perspektive.
  • Poznavanje in razumevanje osnovnih raziskovalnih metod in tehnik temeljnih disciplin kognitivne znanosti. 
  • Poznavanje metodoloških orodij in eksperimentalnih pristopov na izbranem področju. 
  • Poznavanje in identifikacija obstoječih epistemoloških konceptov in znanstvenih predrazumevanj. 
  • Sposobnost uvideti povezavo med epistemološkimi predpostavkami in izbrano metodologijo. 
  • Zmožnost reflektiranja lastnega vrednotnega sistema v kontekstu raziskovalnega dela. 
  • Zmožnost z vidika interdisciplinarnosti ovrednotiti pristope, koncepte in metode posameznih disciplin.
  • Poznavanje, razumevanje in uporaba različnih modelov sodelovanja disciplin. 
  • Sposobnost združevati metode in koncepte različnih področij kognitivne znanosti. 
  • Zmožnost načrtovati in izvesti eksperiment ter interpretirati rezultate z disciplinarnega in interdisciplinarnega vidika.
Več
  • Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program

Skladno z 9. členom Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov Programski svet kandidatom priznava pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetnospecifičnim kompetencam, določenim s posameznim študijskim programom.

Priznava se znanje, usposobljenost ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem. Pri priznavanju se:

  • upoštevajo spričevala in druge listine (priznavanje »netipičnih spričeval«, portfolijo, listine o končanih tečajih in drugih oblikah izobraževanja),
  • ocenjujejo izdelki, storitve, objave in druga avtorska dela študentov (možnost opravljanja študijskih obveznosti – npr. izpitov, kolokvijev ipd. z ocenjevanjem izdelkov, npr. projektov, izumov, patentov, ki jih je študent izdelal pred vpisom),
  • ocenjuje znanje, ki si ga je študent pridobil s samoizobraževanjem ali z izkustvenim učenjem (možnost opravljanja študijskih obveznosti – npr. izpitov, kolokvijev ipd. – brez udeležbe na predavanjih, vajah, seminarjih),
  • upoštevajo ustrezne delovne izkušnje (npr. priznavanje praktičnega usposabljanja in drugih učnih enot progama, ki temeljijo na delovni praksi in izkušnjah).

 

Priznano znanje, usposobljenost ali zmožnosti se lahko upoštevajo kot pogoj za vpis, če ta ni določen z zakonom, kot merilo za izbiro ob omejitvi vpisa ali kot opravljena študijska obveznost. Če se znanje, usposobljenost ali zmožnost prizna kot opravljena študijska obveznost, jo je treba ovrednotiti po merilih za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS. 

 

Skladno s Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti (sprejetim na Senatu UL maja 2007) se lahko priznano znanje, usposobljenost ali zmožnosti ovrednotijo po merilih za kreditno ovrednotenje študijskih programov po ECTS in upoštevajo kot opravljene študijske obveznosti (npr. kot del opravljenih izpitov, kolokvijev ipd.; kot oprostitve udeležbe na predavanjih, vajah in seminarjih, kot priznavanje delov učnih enot programa, ki temeljijo na izkušnjah; kot priznavanje delov ali celotne prakse). Na podlagi meril za priznavanje Programski svet študija obravnava individualne dokumentirane vloge študentov v skladu z določbami statuta. 

 

Največje število ECTS, ki jih je možno priznati za znanje pridobljeno izven študijskega programa je določeno ob upoštevanju strukture študijskega programa in referenčnega kurikuluma mednarodne konzorcijske pogodbe, ki določata naslednje obvezne vsebine: semester izmenjave (30 ECTS), Magistrski seminar (5 ECTS), Magistrsko delo (25 ECTS). Teh vsebin v skupnem seštevku 60 ECTS se študentu ne more priznati. 

Več
  • Pogoji za napredovanje po programu

Pogoj za napredovanje v 2. letnik študija je doseženih 50 ECTS. Za ponavljanje letnika mora študent ali študentka opraviti vsaj 50 % obveznosti oziroma 30 ECTS obveznosti iz letnika, ki ga ponavlja.

  • Pogoji za dokončanje študija

Za dokončanje drugostopenjskega študija kognitivne znanosti mora kandidat/ka opraviti vse obveznosti, ki jih določajo študijski program in učni načrti predmetov, vključeni v individualni program. Ob dokončanju študija mora študent/ka zbrati 120 točk ECTS z opravljenimi obveznostmi in uspešno zagovarjati magistrsko delo. Pri tem obsegajo opravljeni izpiti iz posameznih predmetov (vključno z magistrskim seminarjem) skupaj 95 ECTS, izdelava in zagovor magistrskega dela pa 25 ECTS.

  • Pogoji za prehajanje med programi

Prehodi med programi se izvajajo v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi (Ur.l. št. 95/2010) (v nadaljevanju: Merila) in Aktom o spremembi Meril za prehode med študijskimi programi (Ur. l. št.: 17/11).

Za prehod med programi se šteje prenehanje študentovega izobraževanja v prvem študijskem programu, v katerega se je vpisal, in nadaljevanje izobraževanja na drugem študijskem programu. Prehodi so možni med študijskimi programi iste stopnje (4. člen Meril) oziroma v skladu s 6. členom Meril med študijskimi programi:

  • ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in
  • med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Študent lahko prehaja v skupni interdisciplinarni magistrski študijski program druge stopnje Kognitivna znanost tudi iz univerzitetnih študijskih programov, sprejetih pred 11. 6. 2004. 

 

Pri prehodih se lahko priznavajo: - primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu, - neformalno pridobljena primerljiva znanja. Predhodno pridobljena znanja študent izkazuje z ustreznimi dokazili. O priznavanju neformalnih znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča Senat fakultete koordinatorke na predlog programskega sveta in na podlagi pisne vloge študenta, priloženih pisnih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje in vsebino teh znanj ter v skladu s Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti, ki ga je sprejel Senat UL na seji 29. 5. 2007, in ustreznimi merili za priznavanje fakultete koordinatorke.

Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu (8. člen Meril).

Študent se lahko vključi v višji letnik študijskega programa v katerega prehaja, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis oziroma napredovanje v višji letnik tega študijskega programa (9. člen Meril).

Poleg vseh navedenih pogojev za prehode mora študent izpolnjevati še pogoje za vpis v študijski program, v katerega prehaja.

Prošnje kandidatov za prehod na skupni interdisciplinarni magistrski študijski program druge stopnje Kognitivna znanost bo individualno obravnaval programski svet študija, skladno z Merili za prehode med študijskimi programi, pravili fakultete koordinatorke in Statutom Univerze v Ljubljani.

Več
  • Načini ocenjevanja

Načini ocenjevanja posameznih predmetov so za vsak predmet posebej določeni v učnih načrtih. Obsegajo pisne, ustne izpite, seminarske naloge, kolokvije, elaborate, projekte, eseje, praktične naloge oziroma izdelke, projekte itd.

Ocenjevalna lestvica za študente in študentke, ki opravljajo izpite in ostale obveznosti na Univerzi v Ljubljani, je 5 (negativno) oziroma 6-10 (pozitivno). Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami:

10 - (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),

9 - (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),

8 - (prav dobro: solidni rezultati),

7 - (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami),

6 - (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),

5 - (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).

 

Pri ocenjevanju se upoštevata Statut Univerze v Ljubljani. V okviru celotnega mednarodnega programa skupne diplome se uporabljajo ocene bolonjskega ocenjevalnega sistema: A, B, C, D, E, F. Ocene, pridobljene na Univerzi v Ljubljani, se pretvorijo po naslednjem modelu: A = 10, B = 9, C = 8, D = 7, E = 6, in F = 5.

  • Podatki o mednarodni mobilnosti

Podatki o mednarodnem sodelovanju UL Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani so dostopni na spletni strani https://www.pef.uni-lj.si/studij/kognitivna-znanost/izmenjava/.

  • Možnosti za nadaljnji študij

Program diplomantom nudi potrebna teoretična/intelektualna in empiričnima orodja ter jim omogoči, da nadaljujejo z akademsko kariero (doktorski program) v kognitivni znanosti ali v eni izmed disciplin, ki so z njo povezane.

Več informacij je na spletni povezavi:

https://www.pef.uni-lj.si/studij/kognitivna-znanost/

Več

Več informacij o tem študijskem programu si lahko preberete tukaj.