Razlika med uporabnikom računalnika in programerjem je podobna razliki med potnikom na avtobusu in nekom, ki se vozi z dobrim motorjem.1 Prvi se pelje počasneje, ne more vstopiti, kjer hoče, zaviti, kamor hoče in njegov užitek v celotni izkušnji je vobče omejen. Drugi pelje hitreje in počne kar hoče, njegov užitek je sorazmeren tveganju, da se bo znašel v jarku in hkrati pogojen z dejstvom, da se to ne zgodi. Programiranje utegne biti najbolj zabavna reč na svetu. Kot programer se včasih počutiš kot čarovnik, ki z nekaj čarobnimi besedami naredi karkoli. Programer ima pod sabo stroj, ki na migljaj njegovega prsta stori, kar hoče. Programer ima oblast nad računalnikom - čeprav jo, prav tako kot motorist nad svojim vozilom, včasih tudi izgubi. Programiranje ni le veščina, je tudi način razmišljanja. Splošen način razmišljanja. Ko boste znali programirati, boste celo pot v mesto ali zlaganje posode v pomivalni stroj načrtovali drugače, bolj sistematično kot običajni smrtniki (ki pač zložijo posodo v pomivalni stroj in iz tega ne delajo posebne znanosti). Resno. Znanje programiranja vam bo spremenilo pogled na svet.
1 Pisec tega besedila se še nikoli v življenju ni vozil z motorjem, dobrim ali ne, kot nekdanji reden uporabnik ljubljanskega potniškega prometa, ki od selitve v novo stavo uporablja izključno kolo, pa ne dvomi v pravilnost svoje metafore.
