Zaradi vseprisotnosti video nadzora je na sodiščih vedno več primerov s slikovnimi dokazi. Posnetki so pogosto slabe resolucije ali pa so zorni koti različni in ni jasno razvidno, kdo je na posnetku. Za pravilno in neodvisno interpretacijo slikovnega dokaza sodišča potrebujejo sodnega izvedenca. Dr. Borut Batagelj, višji predavatelj na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani in član Laboratorija za računalniški vid, je letos prisegel kot sodni izvedenec za interpretacijo slikovnega in videomateriala, s čimer se ukvarja že več kot 15 let. Z njim smo se pogovarjali o delu sodnega izvedenca za računalniško forenziko.

Kdo je sodni izvedenec?

Sodni izvedenec je strokovnjak, ki pomaga sodišču. Zadolženi smo za različna strokovna področja, s katerimi se ukvarjamo, npr. medicina, ekonomija, gradbeništvo, in delujemo samo na poziv sodišča ali zahtevo upravnega organa v upravnem postopku. Moje področje spada pod forenzično-kriminalistično tehnične preiskave, ukvarjam se namreč s preiskavo fotografij ter posnetkov varnostnih kamer (video nadzor).

Kaj kot sodni izvedenec za slikovni in video material najpogosteje počnete?

Ko prejmem fotografijo ali posnetek, je najprej treba izboljšati kakovost slike in narediti osnovno obdelavo. Sodišče največkrat zanima, ali imajo priprto pravo osebo, saj jo morajo po določenem času izpustiti, če nimajo dokazov. Velikokrat se je že zgodilo, da sem moral osumljenega obiskati v zaporu. Moje delo je, da ga fotografiram z vseh strani in izmerim vse značilke. Uloviti moram enak kot, s katerega ga je posnela nadzorna kamera, da lahko naredim čim boljšo primerjavo.

Pri svojem delu uporabljam najnovejše metode, ki sem jih razvil sam. Ker se raziskovalno ukvarjam s prepoznavo obrazov in skic iz različnih zornih kotov ter iz slabe resolucije, lahko svoje raziskave apliciram na konkretnih, realnih primerih in tako tudi vidim, kje lahko svoje metode izboljšam.

Kaj naredite, če je obraz na posnetku skrit?

Če obraz iz različnih razlogov ni viden, uporabim druge biometrične karakteristike te osebe, kot so višina osebe ali uhlji. S prepoznavo ljudi na podlagi uhljev se v Laboratoriju za računalniški vid trenutno ukvarja tudi asistent UL FRI Žiga Emeršič, ki o tej tematiki piše doktorsko delo. Težava se pojavi, ko prejmem starejši primer, saj lahko nekdo v petih letih popolnoma spremeni videz, zato morajo biti metode za prepoznavo čim bolj robustne na staranje oseb.

Zelo pomembno je tudi, da ocenim višino osebe, kjer moram najprej upoštevati perspektivo prostora. Leče kamer posnetek popačijo in jo deformirajo, zato najprej izvedem korekcijo slike, nato sledi umerjanje prostora z referenčnimi merami za znane predmete. To pomeni, da grem na kraj zločina in izmerim predmete, ki so vidni na sliki zraven osumljenca. Težava se pojavi, če spreminjajo prostor zločina in teh predmetov ni več.

Ukvarjate se tudi z istovetnostjo fotografij in videoposnetkov. S kakšnimi primeri se srečujete?

Tukaj me zanima, kako pristni so, ali je posnetek zmanipuliran in spremenjen. Takih primerov je vedno več, saj obstaja ogromno orodij, s katerimi lahko sliki nekaj odvzameš ali dodaš. Raziskujem najrazličnejše problematike, od političnih do otroške pornografije. Včasih so manipulirali zgolj s fotografijami, danes pa je vse več ponarejenih videoposnetkov. Najnovejše metode na področju strojnega učenja, kot so konvolucijske nevronske mreže, namreč omogočajo, da lahko računalnik en obraz brez težav zamenja z drugim.

Rad bi izpostavil tudi nerealna pričakovanja. Kamera, ki spremlja promet ter beleži število in smer prometa, ni bila mišljena za prepoznavo registrskih tablic ali hitrosti vozil. Že zato prepoznava drugih podrobnosti ne bo možna. Žal ljudje, ki spremljajo TV serije, pričakujejo, da ima nekdo takšno čudežno izboljšavo. Za forenzično analizo je zelo pomembno, da uporabimo pravo opremo, ki uporablja znanstveno metodologijo in vse postopke skrbno dokumentiramo. Vse odločitve morajo biti podkrepljene z vidnimi dokazi.

Kako se sodni izvedenci soočate s težkimi primeri, kot je otroška pornografija in umori?

Pri svojem delu moramo biti strokovni in objektivni. Sam najraje vidim, da ne poznam ozadja primera, vendar od mene velikokrat pričakujejo, da dobro poznam cel sodni spis. Vedno moraš delovati strokovno in se ne ozirati na mnenja drugih. Ko odgovarjamo na vprašanja tožilstva in odvetnikov, moramo zelo paziti, ali smo za določena vprašanja pristojni, saj se lahko zgodi, da nas želijo odvetniki sprovocirati. V naši pristojnosti ni, da bi odločali o tem, ali bo nekdo obtožen ali ne, temveč povedati, kolikšna je verjetnost, da je na sliki dotična oseba.

Kako naporno pa je delo sodnega izvedenca? Je lahko tudi nevarno?

Zavedam se, da s svojim delom izpostavljam sebe in svojo družino, saj sem v neposrednem kontaktu z osumljenimi. Podatki so javno dostopni in vsi vidijo, kdo je koga obravnaval. To delo je zato včasih zelo psihično naporno. Ena raziskava lahko traja po več tednov, sam pa o zadevi premišljujem ves čas, tudi ko se vozim iz službe in preden grem spat. Vendar mi zagon daje vedenje, da s svojim delom pripomorem k boljši družbi.

Alenka Bone