V ponedeljek, 16. marca 2026, je na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani v okviru Festivala hrane za možgane potekal dogodek z naslovom Kode, ki poganjajo boljši svet: Izzivi in priložnosti razvoja umetne inteligence za zagotavljanje trajnostne prihodnosti.

Začel se je z uvodnim pozdravom prorektorja prof. dr. Janeza Vogrinca ter predavanjem prof. dr. Erika Mannensa z Univerze v Gentu, ki je predstavil ključne povezave in napetosti med razvojem umetne inteligence in trajnostjo.

Po predavanju je sledila okrogla miza, na kateri so sodelovali doc. dr. Mateja Centa Strahovnik s Teološke fakultete, prof. dr. Marko Debeljak z Instituta Jožef Stefan, prof. dr. Matej Praprotnik s Kemijskega inštituta, izr. prof. dr. Veljko Pejović s Fakultete za računalništvo in informatiko in prof. dr. Gregor Petrič s Fakultete za družbene vede.

Govorci so osvetlili okoljske, energetske in družbene učinke umetne inteligence ter poudarili njen potencial pri reševanju trajnostnih in družbenih izzivov. Ob tem so opozorili, da lahko ob neodgovorni ali nepremišljeni rabi poglablja obstoječe neenakosti in povečuje pritiske na okolje.

Izr. prof. dr. Veljko Pejović z UL FRI je v razpravi poudaril, da izraz umetna inteligenca zajema zelo širok nabor tehnologij, ki se med seboj močno razlikujejo tudi po porabi energije. Opozoril je, da so med najbolj potratnimi predvsem veliki generativni modeli, zato se po njegovem mnenju razvoj UI bolj smiselno usmerja v ožje, specializirane rešitve z jasnim trajnostnim učinkom. Hkrati je izpostavil še pomemben vpliv podatkovnih centrov na porabo elektrike in vode ter poudaril potrebo po premisleku, kdaj digitalne rešitve dejansko prinašajo resnično korist.

Dogodek je poudaril pomen povezovanja znanosti, etike in tehnologije ter potrebo po odgovornem razvoju umetne inteligence, ki bo lahko resnično podpirala trajnostno prihodnost.