Slovenija je pridobila evropska sredstva za vzpostavitev novega superračunalnika in slovenske tovarne umetne inteligence. V slovensko tovarno umetne inteligence bo močno vpeta Univerza v Ljubljani, predvsem Fakulteta za računalništvo in informatiko, ki je eden ključnih centrov za umetno inteligenco v Sloveniji.

Superračunalnik bo prilagojen za gradnjo modelov umetne inteligence in njihovo uporabo, preko tovarne umetne inteligence pa bodo slovenski strokovnjaki vzpostavili ekosistem, ki bo uporabnikom iz podjetij, raziskovalnih organizacij in javnega sektorja na enem mestu nudil ključne storitve za razvoj in uporabo umetne inteligence.

Slovenija je na drugi razpis skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivo računalništvo (EuroHPC JU) vložila prijavo za vzpostavitev novega superračunalnika in slovenske tovarne umetne inteligence. Skupno podjetje EuroHPC JU je 12. marca 2025 objavilo, da je med šestimi izbranimi prijavami tudi slovenska. Projekt bodo financirali skupno podjetje EuroHPC JU, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije in Ministrstvo za digitalno preobrazbo.

Kaj je tovarna umetne inteligence?

Pomemben element projekta je vzpostavitev slovenske tovarne umetne inteligence (SLAIF), ki bo povezovala strokovnjake s področja visokozmogljivega računalništva in umetne inteligence. Celostne rešitve, ki bodo nastale v tem okviru, bodo namenjene podjetjem, raziskovalnim organizacijam in javnemu sektorju. SLAIF bo med drugim ponujal izobraževanja s področja umetne inteligence in superračunalništva, svetovanje, pomoč pri uporabi razvitih rešitev in pri gradnji lastnih modelov, enostaven dostop do podatkov in uporabniku prijazna programska orodja.

SLAIF bo podpiral vsa področja znanosti in gospodarstva, še posebej pa področja zelenega prehoda z naprednimi tehnologijami v kmetijstvu, energetiki in industriji, digitalne preobrazbe z razvojem velikih jezikovnih modelov in drugih storitev, medicine za hitrejše odkrivanje bolezni in novih zdravil, ter znanosti za razvoj naprednih napovednih modelov in razvoj materialov.

Vloga FRI pri postavitvi in uporabi superračunalniške moči

Raziskovalci Fakultete za računalništvo in informatiko (FRI) so največji uporabnik superračunalnika Vega za potrebe umetne inteligence, zato bodo s svojim znanjem in izkušnjami sodelovali pri vzpostavitvi novega sistema tako na področju programske kot strojne opreme. S štiridesetletno tradicijo negovanja umetne inteligence pokrivajo množico ključnih področij, zato bodo odigrali pomembno vlogo tudi pri vzpostavitvi in izvajanju izobraževanj in svetovanj za uporabnike z različnimi predznanji in seveda še naprej raziskovali in razvijali nove rešitve na področju umetne inteligence.

S prvimi koraki krepitve aktivnosti na tem področju je Fakulteta za računalništvo in informatiko že začela. Predvsem gre za večje naložbe v lastno infrastrukturo, začenši z vzpostavitvijo hibridnega podatkovnega centra visoke gostote za postavitev katerega je podpisala pogodbo v januarju letošnjega leta. Dodatna vlaganja bodo sledila. Podatkovni center in superračunalniška oprema bodo igrali pomembno vlogo v obdobju do vzpostavitve novega slovenskega superračunalnika. V prihodnjih dneh, natančneje 25. 3., oz. le teden dni po eni največjih tehnoloških konferenc za razvijalce umetne inteligence NVIDIA GTC 2025, bo Fakulteta za računalništvo in informatiko v okviru konference Dan umetne inteligence NVIDIA & FRI AI Day, gostila predstavnike podjetja NVIDIA.

Superračunalnik, napajan iz obnovljivih virov

Novi slovenski superračunalnik, ki bo ponujal računske vire za tovarno umetne inteligence bo predvidoma vzpostavljen v začetku leta 2027 in bo nadomestil superračunalnik Vega, ki se mu izteka življenjska doba. Nameščen bo v novem Arnesovem podatkovnem centru na območju hidroelektrarne Mariborski otok in bo tako neposredno napajan iz obnovljivih virov energije. Superračunalnik bo zgrajen iz množice vozlišč z modernimi centralnimi procesnimi enotami, za podporo umetni inteligenci pa bo imel tudi množico vozlišč s testno povezanimi grafičnimi pospeševalniki. Na superračunalniku bo mogoče izvajati raznovrstne računsko intenzivne znanstvene simulacije in graditi najrazličnejše modele umetne inteligence, na njem pa bodo lahko tekle tudi rešitve s področja umetne inteligence, namenjene končnim uporabnikom.

Projekt vzpostavitve novega superračunalnika in tovarne umetne inteligence bo vodil IZUM, na njem pa bodo poleg Univerze v Ljubljani sodelovali še Inštitut Jožef Stefan, Univerza v Mariboru, Univerza v Novi Gorici, Univerza na Primorskem, Fakulteta za informacijske študije Novo mesto, ARNES, Gospodarska zbornica Slovenije in Tehnološki park Ljubljana.

Na projektu sodeluje kar osem raziskovalnih laboratorijev Fakultete za računalništvo in informatiko UL:

• Laboratorij za adaptivne sisteme in paralelno procesiranje
• Laboratorij za bioinformatiko
• Laboratorij za podatkovne tehnologije
• Laboratorij za računalniške komunikacije
• Laboratorij za računalniške strukture in sisteme
• Laboratorij za strojno učenje in jezikovne tehnologije
• Laboratorij za umetne vizualne spoznavne sisteme
• Laboratorij za umetno inteligenco