Polona Štefanič se je za študij računalništva odločila predvsem zaradi boljših zaposlitvenih možnosti. Po diplomi se je pridružila raziskovalni skupini, ki se ukvarja z računalništvom v oblaku. Na dnevu FRI 2019 je za dva članka, ki sta nastala na podlagi njenega raziskovalnega dela pod mentorstvom izr. prof. dr. Vlada Stankovskega, prejela posebno priznanje in nagrado za raziskovalno delo podiplomskih študentov.

Članka SWITCH workbench: A novel approach for the development and deployment of time-critical microservice-based cloud-native applications ter Support for full life cycle cloud-native application management: Dynamic TOSCA and SWITCH IDE sta bila objavljena v reviji Future Generation Computer Systems.

S Polono Štefanič smo se pogovarjali o njenih izkušnjah z doktorskim študijem na FRI in o raziskavah v oblaku.

Kaj ti je najbolj všeč pri študiju na FRI?

FRI ponuja več študijskih smeri in raznolike vsebine, ki študenta že usmerjajo za bolj specifičen računalniški poklic ali delovno mesto. Všeč mi je bila tudi možnost precej proste izbire predmetov, saj si lahko sam izbereš, ali te, na primer, bolj zanima strojna oprema, računalništvo v oblaku ali sistemska administracija. Vsak predmet se mi je zdel zanimiv. Po diplomi sem se pridružila raziskovalni skupini, ki se ukvarja z računalništvom v oblaku in se tako navdušila za raziskovalno delo.  

V letu 2019 si prejela posebno priznanje in nagrado za raziskovalno delo. Nam lahko na kratko pojasniš, kaj si raziskovala v člankih, objavljenih v reviji Future Generation Computer Systems? Kaj so najbolj zanimivi zaključki? kako je to uporabno v praksi?

Moje raziskovalno delo sega na področje načrtovanja, razvoja in izvajanja časovno kritičnih oblakovnih aplikacij. V člankih predstavimo nov model in arhitekturo aplikacijsko-infrastrukturnega sonačrtovanja na podlagi kakovosti storitve. Model zagotavlja vse mehanizme in arhitekturo za razvoj časovno kritičnih aplikacij skozi njihov celotni življenjski cikel. Poleg tega omogoča programabilnost infrastrukture in aplikacij, kot je na primer načrtovanje programskih komponent, povezovanje komponent, načrtovanje infrastrukture.

Drugi članek predstavlja novo metodologijo, ki omogoča specifikacijo aplikacijske logike in dinamično prilagajanje aplikacije glede na spreminjajoče pogoje in razmere v oblaku. Nov koncept omogoča razvoj in delovanje zahtevnih časovno kritičnih aplikacij v oblačnem okolju ter prilagoditev računskih virov in infrastrukture v času delovanja aplikacije, kar zagotavlja kakovost storitve časovno kritičnih aplikacij.

Rezultati v obeh člankih so pomemben prispevek na področju programskega inženirstva in računalništva v oblaku, saj je mogoče na podlagi opisanega koncepta in metodologije razvijati bolj prožne in prilagodljive aplikacije v oblaku, ki dosegajo kakovost storitve.

S čim se trenutno ukvarjaš in kaj želiš početi po zagovoru doktorata?

Trenutno pišem doktorsko disertacijo in končujem še en članek, ki bo razširjena verzija tistega, ki je bil predstavljen na konferenci. Po doktorskem študiju bom najverjetneje ostala še naprej v raziskovalnih vodah. Mikata me predvsem podoktorski študij ali kakšna učiteljska pozicija.

Kaj bi svetovala vsem, ki se odločajo o nadaljevanju študija na FRI?

Študij na 1. ali 2. stopnji se precej razlikuje od doktorskega študija. Glavna razlika pa je predvsem ta, da je študij na 1. in 2. stopnji bolj voden in organiziran, saj ponuja študentu določene izbrane vsebine, ki jih mora študent osvojiti, tako da opravi izpit ali razvije aplikacije v okviru seminarske naloge ali laboratorijskih vaj oziroma napiše zaključno delo. Za večino predmetov izvajalci pripravijo vsebino v okviru predavanj in vaj, ki jih je potrebno osvojiti.

Doktorski študij pa zahteva precej več kreativnosti, inovativnosti in vizije. V okviru doktorskega študija v bistvu poteka raziskovalna dejavnost. Namen raziskovalnega dela je potisniti razvoj na določenem področju dalje, na primer odkriti ali razviti nek koncept ali algoritem, ki bi omogočal recimo nov način razvoja oblakovnih aplikacij. Pri tem je ključno poznavanje najnovejših smernic in problematike določega raziskovalnega področja. Sam pa moraš ugotoviti, kaj je ta problematika in na kakšen način se boš lotil reševanja te problematike na določenem področju, tako da bo takšna raziskava bolj inovativna od najnovejših raziskav na tem področju. Poleg tega ti nihče ne more zagotoviti, da bo tvoj raziskovalni pristop pravilen in raiskovalna dejavnost sploh smiselna. Tukaj pride prav seveda tudi znanje s 1. in 2. stopnje, ki služi kot orodje za doseganje cilja.

Vabimo vas, da se nam pridružite na informativnem dnevu za doktorski študijski program Računalništvo in informatika, ki bo v sredo, 8. aprila 2020, ob 16.00, in bo potekal preko spleta.