Jure Demšar je asistent in raziskovalec na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, kjer se ukvarja s skupinskim vedenjem, modeliranjem naravnih pojavov ter razvojem računalniških iger. Pred kratkim je dokončal doktorski študij, kjer je poglobil znanje računalništva in urjenja v raziskovalnem delu, ter si s tem pridobil naziv doktorja znanosti. Z njim smo spregovorili o doktorskem študiju in o njegovem delu na splošno. 

1. Pravkar ste zaključili doktorski študij na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Ker so informativni dnevi za vpis že pred vrati, nas zanima, kaj vas je vodilo k odločitvi za študij na doktorski ravni?

Pred doktorskim študijem sem nekaj let delal v zasebnem podjetju. Za nadaljevanje študija sem se odločil predvsem zato, ker je bila moja takratna služba dokaj monotona in v njej nisem našel pravih izzivov – programiral sem klasične spletne strani in aplikacije. Seveda je to samo moja izkušnja, saj poznam precej kolegov, ki se soočajo z zanimivimi strokovnimi in raziskovalnimi izzivi v raznih podjetjih.

2. Kakšna je vaša izkušnja doktorskega študenta?

Moja izkušnja z doktorskim študijem je večinoma pozitivna. Tudi predmeti, ki so bili precej oddaljeni od mojega raziskovalnega področja, so bili pretežno dobro izpeljani in sem se lahko iz njih tudi marsikaj uporabnega naučil. Žal pa smo se pri določenih predmetih učili tudi razne podrobnosti, ki za naše raziskovalno delo niso imele bistvenega pomena.
 

3. Kako se po vašem mnenju med seboj razlikujeta študij na dodiplomski in magistrski ravni? 

Na doktorskem študiju te nihče ne sili v sprotno delo, ampak si sam organiziraš čas tako, da lahko vse obveznosti dokončaš v predpisanih rokih. Sam s tem nisem imel prevelikih težav, saj sem dodiplomski študij končal še pred bolonjskim sistemom, ko je bilo tudi na tej ravni študija precej več svobode na področju sprotnega dela.

Tukaj bi izpostavil še to, da sem imel izjemno srečo pri izbiri mentorja, saj je dr. Iztok Lebar Bajec za raziskave pri mojem doktoratu vložil res ogromno časa in truda. Poleg tega je zelo dober raziskovalec z izjemnim poznavanjem vseh veščin, ki jih zajema raziskovalna dejavnost – od same priprave in programiranja do pisanja članka ter izdelave vizualizacij. Izbira mentorja se mi zdi morda celo bolj pomembna kot sam študijski program, zato vsem mlajšim kolegom predlagam, naj se o izbiri posvetujejo s starejšimi doktorskimi študenti.

4. Naslov vaše doktorske disertacije je Evolucija mehkih animatov v tekmovalnem okolju. Povejte nam kaj več o tem.

Ukvarjal sem se s tako imenovanim umetnim življenjem, ki se ukvarja s simuliranjem raznih živih organizmov s pomočjo računalnika. Gre za interdisciplinarno področje, ki povezuje računalništvo in biologijo. Moje raziskovalno delo je zajemalo modeliranje vedenja skupin živih bitij oz. tako imenovanega skupinskega vedenja (angl. collective behaviour). Skupinsko vedenje je zanimivo za več vej znanosti – od biologije in medicine do računalništva in robotike. To temo sem izbral, ker so me od nekdaj fascinirale razne animacije skupin živali oz. ljudi v filmih in računalniških igrah. Že od prvega dela Gospodarja prstanov naprej, je praktično vsaka večja množica ljudi v filmu simulirana s pomočjo računalnika, saj tehnologija danes dopušča kakovost na takšni ravni, da lahko pretentajo praktično vse gledalce. Jaz sicer nisem razvijal algoritmov neposredno za uporabo v filmih, ampak sem sodeloval s svetovno priznanimi biologi pri iskanju odgovorov na različna vprašanja glede skupinskega vedenja. Načeloma pa so biološke raziskave tesno povezane z ostalimi področji, kjer se uporablja skupinsko vedenje, saj nam dobro poznavanje pojava omogoča boljše simuliranje in animiranje.

5. Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Trenutno se odpravljam na daljši raziskovalni obisk v Veliko Britanijo, kjer se bom ukvarjal z razvojem algoritmov za simuliranje skupin živih bitij za potrebe računalniških iger. Ko se vrnem iz tujine, pa želim še naprej nadaljevati z delom na Fakulteti za računalništvo in informatiko UL, saj sta mi všeč oba aspekta asistentske službe – tako raziskovalni kot pedagoški. Kaj dlje v prihodnost pa še nisem pogledal.
 

Več o nadaljevanju študija na doktorski ravni, pa lahko pridobite na informativnem dnevu, ki bo v sredo, 5. aprila 2017, ob 16:00 v Diplomski sobi na Fakulteti za računalništvo in informatiko UL.