Kako podobna so si med seboj živa bitja? Smo ljudje res potomci neandertalcev? Kako so se živalske vrste lahko prilagodile na življenjska okolja? Kateri geni so odgovorni za pojav različnih bolezni? Zakaj vsako leto potrebujemo drugo cepivo proti gripi? Današnja biologija je polna zanimivih vprašanj in nikoli prej nismo bili tako blizu odgovorom.
Nedavno razvite eksperimentalne biotehnologije omogočajo pridobivanje velikih količine eksperimentalnih podatkov: o genomih različnih vrst in osebkov, o genskih izrazih, koncentracij proteinov, vplivih učinkovin na delovanje celice, ipd. Tovrstni podatki so danes dostopni v javnih spletnih podatkovnih bazah in jih je potrebno statistično in matematično obdelati, v njih poiskati skrite vzorce in jih primeren način prikazati. Temu so namenjena orodja bioinformatike, področja, brez katerega danes ne bi mogli več odgovoriti niti na eno od zgoraj zapisanih vprašanj. Gre za interdisciplinarno področje, ki združuje metode iz statistike, matematike, vizualizacije podatkov in odkrivanja znanj iz podatkov.
Pri predmetu si bomo v teoriji in predvsem na praktičnih primerih ogledali osnovne bioinformatične pristope kot so analiza in poravnava nukleotidnih zaporedij, markovske verige, filogenetska analiza in računski pristopi k odkrivanju evolucijskih dreves, analiza genskih izrazov in medicinska prognostika in diagnostika na podlagi podatkih pridobljenimi z visokoprepustnimi tehnikami v molekularni biologiji. Predznanja iz molekularne in celične biologije ter genetike za obiskovanje predmeta niso potrebna. Osnovne molekularne biologije bomo pri sproti uvajali in podajali na računalnikarjem razumljiv in zanimiv način.
