Svet za razvoj pri SAZU je 26. septembra organiziral posvet z naslovom »Spoznavanje umetne inteligence v slovenskih šolah« in s tem na pobudo prof. dr. Blaža Zupana, ki je posvet tudi moderiral, odprl javno razpravo o tem, kako izobraževanje o umetni inteligenci vključiti že v osnovne in srednje šole. Na okrogli mizi so sogovorniki predstavili svoje poglede na trenutno stanje v Sloveniji, naredili primerjavo z drugimi evropskimi državami in izmenjali stališča o pomenu vizije ter začrtanja nacionalne strategije za izkoriščanje strateških prednosti, ki jih izobraževanje o umetni inteligenci že v zgodnjih letih šolanja prinaša za slovensko družbo.

Pobudnik posveta, dr. Blaž Zupan, je za začetek spomnil, da je UI že prodrla v vse pore našega življenja in bo posegla v vse stroke in poklice ter morda usodno spremenila svet. “Obenem pa o delovanju te tehnologije, ki ima vedno večji vpliv na delovanje družbe ter vsakega posameznika, večina ve malo ali pa nič. Takšno stanje, v katerem je družba podvržena tehnologiji, ki je ne razume, ni neizbežno. Osnovni koncepti umetne inteligence so relativno preprosti. Poučevanje uporabe umetne inteligence in predstavitev njenih osnovnih konceptov bi bilo zato smiselno vključiti že v osnovne in srednje šole, to znanje pa nadgraditi v višjem in visokem šolstvu.”

Posvet je jasno pokazal potrebo po oblikovanju skupnega pristopa, ki bo v naslednjih desetletjih v veliki meri oblikoval prihodnost Slovenije, a rezultati diskusije trenutno ne kažejo veliko razlogov za optimizem. Slovenija je bila vedno med najmočnejšimi državami na področju teoretičnega razvoja umetne inteligence in slovensko programsko opremo za poučevanje UI uporabljajo po vsem svetu. Ob tem pa slovenski šolski sistem – za razliko od drugih evropskih držav – niti v trenutni reformi ne uspe najti prostora za računalništvo v šolah, čeprav je Slovenija spolzela že na rep digitalne pismenosti v Evropi.

Nas bodo pri poučevanju umetne inteligence, kjer bi lahko bili za zgled drugim, res prehitele države, kot so Luksemburg, Irska in Nemčija, ki nameravajo pri tem uporabljati slovensko pedagoško znanje in v Sloveniji razvite podporne tehnologije? Ali pa se bo vendarle našla politična volja, da slovenskim učencem, dijakom in študentom omogočimo, da bodo lahko v prihodnosti konkurirali svojim vrstnikom iz drugih držav?

Posnetek posveta si lahko ogledate tukaj.