Raziskovalci Fakultete za računalništvo in informatiko (FRI) Univerze v Ljubljani premikajo meje tudi na področju kmetijstva. V okviru EU projekta AgroIT so sodelovali trije laboratoriji naše fakultete: Laboratorij za informatiko, Laboratorij za kognitivno modeliranje in Laboratorij za integracijo informacijskih sistemov. Slovenija je imela pri projektu vodilno vlogo, saj so bili kar štirje partnerji iz Slovenije: poleg FRI še podjetja Efos, Sinergise in Datalab. Podjetje Datalab je bilo vodilni partner konzorcija. Idejo za projekt sta skupaj oblikovala doc. dr. Rok Rupnik in Andrej Mertelj, direktor podjetja Datalab.

Kmetijstvo se v zadnjih dveh desetletjih sooča z dvema hkratnima spremembama. Na eni strani je povečanje evropskih in mednarodnih predpisov privedlo do novih upravnih zahtev za kmetovalce, ki bodo postopoma morali elektronsko posredovati vse več podatkov. Po drugi strani pa je velik napredek informacijskih in ostalih tehnologij postavil povsem nove možnosti in mejnike. Cilj projekta je bil tako razviti in vzpostaviti integracijsko platformo v oblaku (CIP – Cloud integration platform) in preko te platforme različnim aplikacijam in sistemom omogočiti integracijo preko standarda, ki je bil ravno tako definiran v okviru projekta.

AgroIT CIP temelji na odprtih standardih, kar ima več prednosti. Ponudnikom aplikacij in sistemov namreč omogoča, da svojo aplikacijo/sistem integrirajo z drugimi aplikacijami/sistemi preko CIP in ne direktno. Takšen pristop odpravlja potrebo po implementaciji integracije »vsak z vsakim« in s tem bistveno skrajša čas implementacije integracije. V okviru projekta so bili preko AgroIT CIP platforme integrirani naslednji sistemi in aplikacije: Pantheon farming (ERP sistem za kmetijstvo od podjetja Datalab), Trapview (sistem za zaznavanje škodljivcev v sadovnjakih in vinogradih od podjetja Efos. Ustanovitelj podjetja Efos je naš diplomant Matej Štefančič), GIS sistem slovenskega podjetja Sinergise, Metos (mobilna vremenska postaja avstrijskega podjetja Pessl instruments) in sistem za zbiranje podatkov iz različnih senzorjev portugalskega podjetja FreedomGrow. Omeniti velja, da je razpis, na katerem je bil projekt izbran za financiranje, predvideval uporabo že obstoječih produktov ali prototipov, ki se v okviru projekta izboljšajo za doseganje večjega tržnega potenciala.

V okviru projekta je bilo v štirih državah EU izbranih 100 pilotnih kmetij, ki so preko AgroIT CIP platforme integrirane aplikacije in sisteme uporabljali in preizkušali leto in pol. V Sloveniji je bilo pilotnih kmetij 40, po 20 pa še na Danskem, na Poljskem in v Romuniji. Izkušnje kmetov so bile zelo dobre, večina pilotnih kmetij aplikacije in sisteme uporablja tudi po zaključku projekta. Kmetje so preko uporabe zaznali znatno povečanje učinkovitosti in časovne prihranke. Vsaka od navedenih aplikacij in sistemov je namreč imela tudi »svojo« mobilno aplikacijo, kar je omogočalo sproten vnos nekaterih podatkov: sproten vnos podatka na kraju njegovega »nastanka«. Vsekakor pa so mobilne aplikacije omogočale bogat nabor pregledov podatkov.

V okviru FRI so sodelovali trije laboratoriji. Laboratorij za integracijo informacijskih sistemov je pod vodstvom prof. dr. Matjaža Branka Juriča zasnoval in implementiral platformo v oblaku (CIP – Cloud Integration Platform), preko katere potekajo vse integracije in s tem izmenjave podatkov med aplikacijami. V Laboratoriju za kognitivno modeliranje so pod vodstvom izr. prof. dr. Zorana Bosnića razvili modul, ki deluje v oblaku in na podlagi podatkov iz kmetijskih aplikacij s pomočjo strojnega učenja podatke analizira in izdela modele.  V Laboratoriju za informatiko pa so pod vodstvom doc. dr. Tomaža Hovelje zasnovali in vodili raziskavo, s katero so analizirali uporabo integriranih aplikacij in vpliv na povečanje učinkovitosti pilotnih kmetij (100 pilotnih kmetij v 5 državah EU). Laboratorij za informatiko je pod vodstvom doc. dr. Damjana Vavpotiča tudi izdelal vse metodologije, ki so bile potrebne v okviru projekta.

Doc. dr. Rok Rupnik je bil vodja celotnega projekta in vodja dveh delovnih paketov (work package) v okviru projekta. Vodji vsak po enega delovnega paketa sta bila tudi doc. dr. Damjana Vavpotič in prof. dr. Matjaž Branko Jurič.

Posebna komisija je projekt zaradi odličnih ocen ob zaključku projekta ter aktualne in zanimive tematike izbrala v poseben izbor. Članek o tem je objavljen na: https://cordis.europa.eu/result/rcn/202825_en.html.