Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani je v sodelovanju s Pošto Slovenije in Filatelistično zvezo Slovenije včeraj ob 17. uri priredila dogodek v predavalnici 19, na katerem so predstavniki Pošte in filatelisti razkrili priložnostno poštno znamko Iskra Delta Triglav – prvi slovenski računalnik v seriji Slovensko industrijsko oblikovanje. Na enourni predstavitvi je beseda tekla o pomembnosti filatelije, spominih na čase vzpona in zatona podjetja Iskra Delta, razvoju računalnika Triglav in o bliskovitem razvoju računalništva in informacijske tehnologije. Dogodka se je udeležilo približno 60 ljudi.

Uvodne besede je namenil dekan Fakultete prof. dr. Bojan Orel. Poudaril je pomembnost tovrstnega dogodka in tematike za Fakulteto, ki je od leta 1996 osrednja izobraževalna ustanova v Sloveniji na tem področju. Čeprav so računalnik Triglav razvili že dobrih deset let pred nastankom Fakultete, je to pomembna dediščina za Slovence in takratno skupno državo, ko se je računalništvo po svetu šele uveljavilo, danes pa velja za eno najpomembnejših panog. Orel je še poudaril, da so poštne znamke pomembne, čeprav so danes večkrat prezrte. Brez znamk namreč še vedno ne moremo dostaviti pravega fizičnega paketa ali pisma.

Osrednja točka programa je bila okrogla miza na temo računalnika Iskra Delta Triglav. Janez Škrubej, takratni generalni direktor podjetja Iskra Delta in avtor knjige o takratnih političnih in gospodarskih okoliščinah v podjetju Hladna vojna in bitka za informacijsko tehnologijo, Damjan Žemva, inženir in razvijalec v podjetju, in Vid Brataševec, oblikovalec računalnika Triglav, so se z moderatorjem in filatelistom Igorjem Pircem dotaknili časov 80. let prejšnjega stoletja in spregovorili o posameznih vlogah v podjetju.

Škrubej je izpostavil, da je takratni uspeh podjetja lahko zgled za mlade danes, ki študirajo računalništvo in želijo razvijati lastne ideje. Takratna zagnanost delavcev v Iskri Delti ter vztrajni trud in delo, ki so ga vložili v razvoj proizvodov, predvsem pa želja po tem, da bi se podjetje lahko kosalo z največjimi multikorporacijami takratnega časa, jim je omogočilo, da so prišli do uspeha in zavidljivih poslovnih partnerstev ter da se je podjetje zasidralo kot vodilno računalniško podjetje v Jugoslaviji. Zaključil je, da imajo mladi danes na voljo prosto dostopni internet, ki ga takrat ni bilo. Meni, da lahko z internetom mladi veliko lažje vzpostavljajo stike s podjetji in pridejo do finančnih sredstev, česar pri Iskri Delti ni bilo mogoče. Takrat so celotno premoženje podjetja ustvarili izključno s prodajo proizvodov.

Žemva je povedal, da so skupaj proizvedli in prodali približno 200 računalnikov Triglav, kar je velika številka za tiste čase. Pri oblikovanju je Brataševec imel ključno vlogo, saj je bil zaradi oblike računalnik drugačen od ostalih. Pripovedoval je o tem, kako je pred sabo dobil posamezne komponente, iz katerih je moral sestaviti enoten kos računalnika. S sodelavci se je redno srečeval na pol poti in skupaj so zbirali ideje o videzu. Sam se ni nikoli opiral na obstoječe oblikovalske ideje, ampak je celotno zasnovo izdelal sam z mislijo na to, kako bi računalnik najbolje prijal navadnemu uporabniku. Zaradi tega je računalnik dobil kompaktno obliko za tiste čase in nove materiale, kot na primer mehke dele na robovih in ročajih računalnika ter mehka podloga pred tipkovnico. Ravno ta ergonomija je računalniku povišala uporabno vrednost. Računalnik je ponujal tudi možnost, da so uporabniki tipkovnico fiksirali pod zaslon ali si prilagajali višino zaslona na posebnem drsnem mehanizmu. Sicer je pa računalnik ponujal tri procesorske enote (Intel, Motorola in DEC J11) za tri različne operacijske sisteme, od 40 do 80 MB spomina in disketni pogon.

Na včerajšnjem dogodku so goste nagovorili tudi Peter Suhadolc, predsednik Filatelistične zveze Slovenije, in Snežka Wagner, namestnica direktorice PE Ljubljana Pošte Slovenije, ki je uradno razkrila znamko Iskra Delta Triglav – prvi slovenski računalnik z nominalo 0,65 evra. Poseben gost pa je bil oblikovalec priložnostne poštne znamke Robert Žvokelj.

V času dogodka je pred predavalnico Pošta Slovenije postavila izpostavljeno okence, ki je delovalo od 16.30 do konca dogodka, ki se je s pogostitvijo in druženjem zaključil malo pred 20. uro. Založba Pasadena je gostom podarila tudi izvod Škrubejeve knjige, v prostorih pred predavalnico pa je še vedno postavljena razstava z vsemi znamkami iz serije Slovensko industrijsko oblikovanje in računalnik Triglav.