• Nekoč študent FRI, danes direktor podjetja Genialis
Novice

Podjetje Genialis je nastalo kot spin-out Laboratorija za bioinformatiko, danes pa se ukvarja z razvojem programske opreme za analizo genomskih podatkov. O tem, kako deluje podjetje Genialis in kakšno vlogo ima pri tem Fakulteta za računalništvo in informatiko, smo spregovorili z direktorjem ter bivšim študentom Nejcem Škobernetom. 


1. Zaključili ste doktorski študij na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Zanima nas, kaj vas je vodilo k odločitvi za študij na doktorski ravni?

Leto po zaključku starega univerzitetnega programa se je pojavila možnost »mladih raziskovalcev iz gospodarstva«. Že od svojega 15. leta sem delal v gospodarstvu in nisem čutil kakšne potrebe po prehodu v akademsko okolje. Zato je bila ta možnost zame privlačna, saj sem vseeno želel spoznati svet znanstvenega raziskovanja ter poglobiti svoje znanje, ki sem ga doslej pridobival predvsem v okviru dela v podjetjih. Ne glede na to se mi je med študijem nemalokrat zdela odločitev napačna, saj po duši vendarle nisem čisto pravi raziskovalec, ampak bolj organizator, koordinator, sedaj pa tudi poslovnež. Danes te odločitve nikakor ne obžalujem, saj bi brez doktorata znanosti bistveno težje vodil svoje podjetje. Naši uporabniki so namreč znanstveniki, zato mi doktorat pripomore k lažjemu razumevanju njihovega načina razmišljanja in dela.

 

2. Kakšna je vaša izkušnja doktorskega študenta? Kaj je po vašem mnenju dodana vrednost tovrstnega študija?

Doktoriral sem iz računalniških omrežij, natančneje iz prehoda interneta na protokol IPv6. Na naši fakulteti se s tem področjem ukvarja razmeroma malo ljudi, tako da sem somentorja poiskal v tujini. Študij se mi je zdel načeloma dober, bil sem prva generacija bolonjskega doktorskega programa. Dodana vrednost doktorskega študija nasploh je, da te nauči vztrajnosti in trdega dela – kar naenkrat moraš raziskati nekaj čisto novega, kar ni naredil še nihče na svetu - kar je danes izziv, saj je raziskovalcev veliko. Naučiš se samostojnosti in prevzemanja odgovornosti za svoj uspeh oz. neuspeh. Predvsem pa si se prisiljen temeljito poglobiti v neko področje in ga ob tem res natančno preučiti.

 

3. Skupaj s kolegom Miho Štajdoharjem sta ustanovila podjetje Genialis, v katerem razvijata uporabniku prijazno programsko opremo za obdelavo bioloških podatkov. Zakaj ste se odločili za ustanovitev zagonskega podjetja?

V zadnjih letih doktorskega študija sem že razmišljal, da bi ustanovil svoje podjetje in zapustil podjetje, kjer sem delal prej. Čisto iskreno, pred tem si nisem želel postati podjetnik, vedno sem zase mislil, da bom inženir. Potem pa me je premamil prototip, ki ga je razvil študent v Laboratoriju za bioinformatiko, ki je bil tako »lušten«, da sem začel razmišljati, kako bi to poskusili komercializirati na trgu. Tako se je začelo, potem pa je do laboratorija pristopilo farmacevtsko podjetje, ki je želelo, da laboratorij razvije aplikacijo, ki jim bo pomagala pri analizi podatkov. Namesto da bi se tega lotil laboratorij, sva se tega lotila z Miho.

 

4. Iz akademskega sveta ste se s podjetjem Genialis, ki deluje kot spin-out Laboratorija za bioinformatiko s Fakultete za računalništvo in informatiko, usmerili v industrijo. Ali ste imeli kakšne težave s prehodom? Kako vam izkušnje, ki ste jih pridobili na FRI, pomagajo pri vašem trenutnem delu?

Sam nisem prihajal iz akademskega sveta, ampak iz industrije, v kateri sem do takrat delal že 12 let. Brez te izkušnje bi bil zagon podjetja bistveno težji. Načeloma se industrijsko in akademsko okolje premalo povezujeta, tako da številni raziskovalci nimajo občutka, kaj pomeni izdelovati izdelke in jih tržiti oziroma obratno: številni inženirji v podjetjih se ne zavedajo, kako težko je ustvariti nov, a še tako majhen doprinos k znanosti.

Najtežji prehod pa je vseeno bil podjetniški – kako zgraditi podjetje, ki bo izdelovalo izdelke, ki bodo na trgu zanimivi za večji krog kupcev? Kako upravljati finance? Na ta in številna druga vprašanja, žal, v času mojega študija na fakulteti nisem dobil pravih odgovorov. Kar je zagotovo zamujena priložnost, saj bi izpostavitev teh vsebin verjetno marsikaterega drznejšega inženirja spodbudila k razmišljanju o lastnem podjetju.

 

5. Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Do julija 2017 želimo zapreti krog financiranja v višini 1,5 milijona dolarjev s pomočjo vlagateljev tveganega kapitala, nato pa v roku enega leta ekipo razširiti za deset ljudi in do konca leta 2018 ustvariti znatne prihodke iz prodaje naših izdelkov prek naših partnerjev. V roku 5-7 let želimo ustvarjati preko 100 milijonov dolarjev prihodkov letno.

Naš glavni cilj je, da izpolnimo naše poslanstvo: omogočiti večini znanstvenikov, ki se ukvarjajo s področjem znanosti o življenju (life sciences), da bodo lahko sami analizirali biološke podatke. In na poti do tja seveda uživati v družbi super kolegov ekipe Genialis.

 

 

Na Fakulteti za računalništvo in informatiko se nahaja kar 19 raziskovalnih laboratorijev. V kolikor imaš idejo za projekt ali pa želiš sodelovati pri katerem, potrkaj na vrata želenega laboratorija in izrazi željo po sodelovanju. Več o laboratorijih, članih in njihovih projektih si preberi na spletni strani FRI