Ciril Bohak se je že kot študent 2. letnika dodiplomskega študija priključil Laboratoriju za računalniško grafiko in se nekaj let kasneje po uspešnem zaključku študija tudi tam zaposlil. V okviru laboratorija je sodeloval pri projektu, ki je nastal skupaj z Glasbenonarodopisnim inštitutom Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije za znanost in umetnost ter s tem soustvarjal digitalni arhiv slovenske ljudske pesmi. Tako se je spoznal s področjem pridobivanja informacij iz glasbe in si zastavil lastno raziskovalno pot za magisterij ter kasnejši doktorat.
Trenutno je Ciril zaposlen kot asistent pri številnih predmetih, med drugim tudi pri Programiranju in Računalniški grafiki. Z njim smo spregovorili o njegovem delu na fakulteti in o doktorski disertaciji.

1. Kakšna je vaša izkušnja doktorskega študenta?

S študijem sem zaključil še pred bolonjsko reformo in sem tako po 4-5 let trajajočem dodiplomskem študiju naprej nadaljeval na 2 leti trajajočem znanstvenem magistrskem študiju. Le-ta se je od dodiplomskega razlikoval predvsem v tem, da je bilo manj predmetov in več samostojnega seminarskega dela, v okviru katerega smo opravljali raziskovalno delo povezano s temo magistrske naloge. Po zaključku magistrskega študija sem se vpisal še na doktorski študij. V okviru takratnega doktorskega študija ni bilo predmetov, ampak smo celotno delo opravili preko raziskovalnega dela, ki se je navezoval na temo doktorata. Podiplomski študij mi je predvsem prinesel še večjo stopnjo samostojnosti in spoznavanje z raziskovalnim delom, s čimer se na dodiplomskem študiju nismo spoznali.

2. Naslov vaše doktorske disertacije je Avtomatska transkripcija in segmentacija za iskanje najbolj reprezentativnega dela v vokalnih ljudskih pesmih. Povejte nam kaj več o tem.

V okviru doktorskega dela sem razvil dve metodi. Prva uporabniku omogoča transkripcijo digitalnih glasbenih posnetkov enoglasne ali večglasne glasbe. Transkripcija predstavlja postopek ustvarjanja notnega zapisa iz zvočnega posnetka.

Medtem, ko je bilo razvitih že precej metod, ki naslavljajo takšno problematiko predvsem za komercialno glasbo, kjer so posnetki visoke kakovosti, z nizko stopnjo šuma in s profesionalnimi pevci, se moja metoda od ostalih razlikuje v tem, da deluje tudi na posnetkih slabe kakovosti (visoka stopnja šuma), kot tudi na posnetkih, kjer izvajalci »fušajo«.

Z namenom, da lahko odpravimo napake »fušanja«, pa sem razvil drugo metodo, ki v digitalnem zvočnem posnetku odkrije ponavljajoče dele. Tudi ta metoda je za razliko od dotedanjih naslavljala posnetke slabe kvalitete. Na ta način za končno transkripcijo uporabimo informacije iz vseh najdenih ponovitev melodično istih delov v posnetku.

Izkazalo se je, da ta metoda deluje bolje od do tedaj razvitih. Še posebej dobro se je izkazala na zbirkah zvočnih posnetkov ljudske glasbe, kjer so specifike, ki jih naslavlja razvit pristop še posebej očitne.

Znanje pridobljeno v okviru dela na doktorski nalogi zajema predvsem tehnike digitalnega procesiranja signalov in analize časovnih vrst. To znanje je uporabno še na vrsti drugih problemskih domen.

3. V mesecu juliju v sklopu Poletne šole FRI pripravljate tudi delavnico pod nazivom Sestavljalnica iger, v kateri bodo dijaki lahko izdelali svojo lastno računalniško igro. Zakaj ste se odločili za organizacijo takšne delavnice? 

Takšno delavnico organiziramo že tretje leto zapored. Osnovna ideja za organizacijo takšne delavnice je predvsem v tem, da se dijaki spoznajo s tem kako se razvijajo igre, ki jih vse več igrajo v svojem prostem času. Nenazadnje je igričarska industrija že pred nekaj leti prehitela filmsko in se potrebe po ustreznem, dobro usposobljenem kadru neprestano povečujejo (tudi v Sloveniji). S tem želimo srednješolce navdušiti in hkrati spoznati s tehnikami in orodji, ki se uporabljajo pri razvoju iger. Seveda se v enotedenski delavnici ne da razviti nove AAA igre, a dijaki kljub temu dobijo občutek, kaj vse je potrebno za razvoj igre. Nenazadnje prav vsi dijaki v okviru delavnice razvijejo tudi lastno igro. Ker delavnico organiziramo že tretjič, posebne priprave niso potrebne, a kljub temu skrbimo, da ostanemo v stiku z zadnjimi trendi in v skladu s tem posodobimo tudi določene dele programa.

4. Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Nekih dolgoročnih načrtov ne delam. Vsekakor si želim v prihodnosti izkusiti, kako se enakega dela lotevajo tudi drugod posvetu. Uživam v skupinskem delu in pri tem rad izmenjujem izkušnje s sodelavci in kolegi. Na dolgi rok si želim ostati v Sloveniji kot tudi na fakulteti, saj mi je delovno okolje zelo prijetno in vzpodbudno. V prihodnosti si želim napredovati tudi v učiteljski naziv in se preizkusiti tudi v vlogi profesorja.

Vabljeni na vpis na doktorski študijski program, kamor se lahko prijavite do 2. junija 2017. Prijavite se prek spletnega portala eVš.