Raziskovalni projekt predlaga razvoj novih metodologij za zajem, integracijo, optimizacijo in ponovno uporabo prostorskih podatkov, ki so pomembni kot podpora odločanju pri trajnostni prenovi in optimizacijskih ukrepih v slovenskih soseskah in naseljih. Predlagani projekt je nadgradnja izsledkov in našega predhodnega raziskovalnega dela, v katerem smo zasnovali sistem vrednotenja trajnostne učinkovitosti sosesk (trajnostni indeks soseske). Medtem ko je predhodna raziskava pretres učinkovitosti in kakovosti sosesk obravnavala predvsem sistemsko-holistično, pa v nadaljevanju fokus zožujemo na najbolj perečo metodološko oviro, tj. problem dostopnosti, zajema mikroprostorskih podatkov in integracije obstoječih podatkovnih tipov v enoten sistem, ki ga potrebujemo za vrednotenje trajnostne učinkovitosti ali kakovosti sosesk. Glede na trenutne težnje gradnje je danes že zgrajeno 80 % slovenskega stavbnega fonda, ki bo na razpolago leta 2050, pri čemer je bila večina zgrajena in oblikovana izven načel, ki jih danes štejemo za visoko kakovostna ali trajnostna. Posledično največji delež in s tem tudi največja priložnost ostaja v soseskah, objektih in infrastrukturi, ki niso bili zasnovani po današnjih standardih učinkovitosti in ki bodo v naslednjem obdobju podvrženi obnovi. To predstavlja priložnost za postopno izboljšanje/prenovo grajenega okolja na ravni funkcionalnih poselitvenih enot, tj. sosesk in delov naselij tako v smislu energetske učinkovitosti, zmanjšanih emisij, racionalne rabe prostora, premišljene mobilnosti ali ustvarjanja uporabnikom prijaznih javnih prostorov kot tudi varovanja kulturne dediščine ter dviga družbenega zavedanja in splošne kakovosti bivanja. Obenem se ob tem kaže tudi nesporna potreba po orodjih za diagnosticiranje in vrednotenje stanja, monitoring razvoja ter izziv v smislu izkoristka prednosti, ki jih prinaša podatkovno podprto odločanje.

Program dela raziskovalnega projekta je bil z manjšimi modifikacijami v celoti realiziran. V skladu s predvidenim krčenjem vsebin zaradi odobritve projekta v polovičnem obsegu ur smo se osredotočili na ohranjanje kakovosti dela v tistih raziskovalnih fazah, ki smo jih ob zmanjšanju predvideli kot ključne. Načrt raziskovalnega in projektnega dela je bil v osnovi zasnovan kot proces projektnih aktivnosti, ki se medsebojno logično in racionalno dopolnjujejo na 36-mesečni časovnici projekta. Projektne aktivnosti in naloge raziskovalnega dela so bile opravljene po predvidenem planu brez zakasnitev. Zamik diseminacije smo predhodno predvideli; to smo Agenciji (ARRS) pravočasno sporočili in ustrezno argumentirali, kar je Agencija naknadno potrdila in odobrila.

V skladu s ciljnimi fazami projekta, zapisanimi v projektni prijavi, so bile realizirane naslednje naloge (podrobneje opisane v predhodni točki poročila):

CILJ 1 - FAZA 1: Pregled razpoložljivih obstoječih podatkov in baz s pretresom in kritično oceno narave, tipa in relevantnosti podatkov

V sklopu cilja 1 - faze 1 so bile opravljene glavne raziskovalne aktivnosti, to so R1.1 in R1.2: pregled in analiza obstoječih metod združevanja in zbiranja podatkov ter analiza obstoječih prenosljivih metodologij za namen vrednotenja sosesk; in R1.3: pregled osnovnih tipov baz podatkov na državni ravni in meta-analiza po obstoječih kategorijah vrednotenja.

Ocena doseganja Cilja 1 - Faze 1 (delež): 100 %

CILJ 1 - FAZA 2: Preučitev principov in metod prilagoditve podatkov za namen integrativnega okvira

V sklopu cilja 1 - faze 2 so bile opravljene glavne raziskovale aktivnosti, tj. R1.4: preučitev principov integracije podatkov in kritična analiza ter premostitev ovir integracije v enoten podatkovni sistem.

V več primerih se je izkazalo, da predhodno identificirane obstoječe baze posameznih podatkovnih segmentov, ki jih vodijo državne, javne in gospodarske službe, dejansko niso bile dostopne, niso bile v predvideni združljivi obliki ali celo niso obstajale (npr. za opisan časovni ali prostorski okvir). Del ovir, na katere smo naleteli pri pregledu in nadaljnjem poizvedovanju, se nanaša na uredbo GDPR (General Data Protection Regulation).

Ovire smo premostili z nadomestnimi bazami podatkov, ki so bile prosto dostopne.

Ocena doseganja Cilja 1 - Faze 2 (delež): 95 %

CILJ 2 - FAZA 1: Uporaba principov na konkretnih kazalcih iz matrike trajnostne evalvacije sosesk po ključu čim večje razpršenosti in zastopanosti tako meril kot tudi ocenjevanih kategorij

V sklopu cilja 2 - faze 1 so bile opravljene glavne raziskovale aktivnosti, to so R2.1: izbor in natančna opredelitev ciljnih kazalcev presoje trajnosti in reprezentativnih podatkovnih baz, ki smo jih integrirali v ločene podsisteme; R2.2: terenske raziskave specifik prostora in potencialnih konkretnih problematik v slovenskih soseskah; R2.3: identifikacija in razvoj podatkovnih modulov za namen pilotnih iteracij združevanja v ločenih scenarijih.

Ocena doseganja Cilja 2 - Faze 1 (delež): 100 %

CILJ 2 - FAZA 2: Uporaba principov na konkretnih kazalcih iz matrike trajnostne evalvacije sosesk po ključu čim večje razpršenosti in zastopanosti tako meril kot tudi ocenjevanih kategorij

V sklopu cilja 2 - faze 2 so bile opravljene glavne raziskovale aktivnosti, to so R3.1: zasnova in izvedba ponovne rabe in prilagoditve podatkov na osnovi modulov s spremenljivimi parametri; R3.2: zasnova in izvedba optimizacije in združevanja podatkov na osnovi modulov s spremenljivimi parametri; R3.3: zasnova in izvedba zajema in preračuna (napredne statistične metode in interpolacija) ter združevanja mikropodatkov na osnovi modulov s spremenljivimi parametri.

Ocena doseganja Cilja 2 - Faze 2 (delež): 100 %

CILJ 2 - FAZA 3: Kritično ovrednotenje in sinteza rezultatov ter umerjanje metod izvedenih scenarijev

V sklopu cilja 2 - faze 3 so bile opravljene glavne raziskovale aktivnosti, to so R4.1: kritično ovrednotenje in sinteza rezultatov, pridobljenih na osnovi izvedenih scenarijev v predhodnih delovnih modulih ter povratno umerjanje metod; R4.2: končna sinteza konkretnih delnih ocen v obstoječ sistem vrednotenja trajnostne učinkovitosti in identifikacija kritičnih manjkajočih segmentov (vsi moduli).

Ocena doseganja Cilja 2 - Faza 3 (delež): 100 %

CILJ 3 (transverzalni): Preučitev možnosti za aktivacijo in vključevanje lokalne populacije v pridobivanje podatkov za oceno trajnostne učinkovitosti sosesk (ang. crowd-sourcing)

V sklopu cilja 3 so bile opravljene opcijske raziskovale aktivnosti R5.1 in R5.2 v skladu s predvidenim krčenjem vsebin (zaradi odobritve projekta v polovičnem obsegu ur), tako da smo že pred pričetkom projekta predvideli zgolj sekundarno obravnavo tega cilja. Kljub zmanjšanim sredstvom smo uspeli cilj ustrezno nasloviti v povezavi z uporabo obstoječe baze Telraam in analizami, primerjalnimi regresijskimi modeli ter validacijo podatkov v povezavi z drugimi sorodnimi bazami. Izsledke smo povzeli v objavi [14].

Ocena doseganja Cilja 3 (delež): 100 %

Rezultati projekta so bili med drugim uvrščeni med Najodličnejše raziskovalne dosežke Univerze v Ljubljani (2022) ter v izbor Odlični v znanosti ARRS (2022).

Bibliografske reference:

VEROVŠEK, Špela, ZUPANČIČ, Tadeja, JUVANČIČ, Matevž, AŽMAN MOMIRSKI, Lučka, JANEŽ, Miha, MOŠKON, Miha. Repurposing open traffic data for estimating the mobility performance. In: Nathanail, E.G., Gavanas, N., Adamos, G. (eds) Smart Energy for Smart Transport. CSUM 2022. Lecture Notes in Intelligent Transportation and Infrastructure. Springer, Cham., 2023, DOI: 10.1007/978-3-031-23721-8_45.

MOŠKON, Miha, REŽEN, Tadeja, JUVANČIČ, Matevž, VEROVŠEK, Špela. Integrative Analysis of Rhythmicity: From Biology to Urban Environments and Sustainability, International Journal of Environmental Research and Public Health, 2023, vol. 20, DOI: 10.3390/ijerph20010764.

VELIKAJNE, Nina, MOŠKON, Miha. RhythmCount: a Python package to analyse the rhythmicity in count data. Journal of Computational Science. September 2022, vol. 63, 101758. DOI: 10.1016/j.jocs.2022.101758.

VEROVŠEK, Špela, JUVANČIČ, Matevž, PETROVČIČ, Simon, ZUPANČIČ, Tadeja, SVETINA, Matija, JANEŽ, Miha, PUŠNIK, Žiga, VELIKAJNE, Nina, MOŠKON, Miha. An integrative approach to neighbourhood sustainability assessments using publicly available traffic data. Computers, Environment and Urban Systems. July 2022, vol. 95, 101805. DOI: 10.1016/j.compenvurbsys.2022.101805.

JANEŽ, Miha, VEROVŠEK, Špela, ZUPANČIČ, Tadeja, MOŠKON, Miha. Citizen Science for Traffic Monitoring: Investigating the Potentials for Complementing Traffic Counters with Crowdsourced Data. Sustainability. January 2022, vol. 14, no. 622, pp. 1-18. DOI: 10.3390/su14020622

VEROVŠEK, Špela, ZUPANČIČ-STROJAN, Tadeja, JUVANČIČ, Matevž, PETROVČIČ, Simon, SVETINA, Matija, JANEŽ, Miha, PUŠNIK, Žiga, LEBAR BAJEC, Iztok, MOŠKON, Miha. The aspect of mobility and connectivity while assessing the neighbourhood sustainability. Academic journal of interdisciplinary studies. May 2021, vol. 10, no. 3, pp. 37-48. DOI: 10.36941/ajis