Blaž Meden je asistent in doktorski študent Fakultete za računalništvo in informatiko ter član Laboratorija za računalniški vid. V sklopu raziskovanja na doktorski disertaciji se ukvarja z analizo slik in biometrijo. Na Dnevu fakultete 2021 je prejel nagrado za raziskovalno delo podiplomskih študentov za konferenčni prispevek Privacy-enhancing face biometrics: a comprehensive survey. Prispevek je nastal pod mentorstvom prof. dr. Petra Peera.

Z Blažem Medenom smo se pogovarjali o njegovih izkušnjah z doktorskim študijem na UL FRI in njegovih raziskavah računalniškega vida in deidentifikacije obrazov.

Kako je pri tebi dozorela odločitev za doktorski študij?
Želel sem postati vrhunski strokovnjak na področju računalniškega vida. O tujini takrat nisem veliko razmišljal, zato sem imel po magisteriju na FRI na voljo nekako dve izbiri. Oditi v industrijo in se zaposliti kot razvijalec in nabirati izkušnje tam ali pa nadaljevati študij na doktorskem programu na FRI. 

Kaj je tvoje raziskovalno področje? 
Moje raziskovalno področje širše gledano spada v področje računalniškega vida, spada pa v ožje področje, ki se imenuje slikovna biometrija. Slikovna biometrija se ukvarja z analizo človeških podatkov, ki so prisotni na slikah. Tipično te analize zajemajo predvsem prepoznavanje različnih modalnosti, npr. obrazov, uhljev, šarenic, prstnih odtisov, načina hoje ipd. Po drugi strani pa v slikovni biometriji lahko delamo tudi na zaščiti in zagotavljanju zasebnosti na slikah, kar pomeni, da gre za nasprotni proces od razpoznavanja. Temu procesu rečemo deidentifikacija oz. anonimizacija. To pa je tudi moje ožje raziskovalno področje, s katerim se ukvarjam v okviru doktorata. 

S čim se trenutno ukvarjaš kot raziskovalec?
Kot že rečeno, se trenutno ukvarjam z deidentifikacijo oz. anonimizacijo obrazov, konkretneje z razvojem učinkovitih metod, ki znajo spremeniti sliko obraza neke osebe do te mere, da osebe ni več mogoče prepoznati, ne glede na to, ali poskusimo za razpoznavanje uporabiti človeškega opazovalca ali pa to nalogo opravlja namenski algoritem za prepoznavo obrazov. Poskrbeti je treba, da prepoznavanje identitete ni več mogoče, hkrati pa je treba ohraniti druge karakteristike obraza, ki niso vezane na identiteto (npr. izraz na obrazu ali spol) in bi lahko koristile pri nadaljnji analizi obraznih slik. Spremenjene obrazne slike morajo seveda tudi izgledati naravno, kar pomeni, da je ta problem še težji, kot se sprva zdi, saj je potrebno paziti, da slik ne deformiramo preveč. 

V letu 2021 si na Dnevu FRI prejel posebno priznanje oz. nagrado za raziskovalno delo za konferenčni prispevek z naslovom Privacy-enhancing face biometrics: a comprehensive survey. Kaj so najbolj zanimivi zaključki tega prispevka? 
Zanimivi zaključki tega preglednega članka so, da je to aktualno področje sicer zelo raziskano in predvsem izjemno obširno, vendar smo med procesom nastajanja tega članka ugotovili, da veliko stvari enostavno ni dorečenih in je včasih treba orati ledino in postaviti svoje standarde, predvsem za vrednotenje teh pristopov. Tipično namreč posamezni raziskovalci v vsakem članku svoje algoritme primerjajo na nek svoj način in na različnih podatkovnih bazah, zaradi česar je izjemno težavno primerjati tovrstne metode med seboj (v smislu postavitve nekega benchmarka, tekmovanja ali samo skupnega toolboxa z obstoječimi implementacijami).  V ta namen smo v članku predstavili tudi novo taksonomijo za delitev teh metod in pripravili pregled obstoječih načinov vrednotenja.

Koliko so rezultati uporabni v praksi? 
Ker gre za pregledni članek, je praktična uporabnost teh raziskav predvsem prikazati veliko sliko področja, kar bo v pomoč raziskovalcem, ki se bodo s tem področjem ukvarjali v prihodnosti, saj predstavlja v nekem smislu odskočno desko, s katero lahko nekdo začne spoznavati to področje. Uporabnost razvitih metod za učinkovito deidentifikacijo obrazov (kot tehnologije nasploh) pa je seveda izjemna, saj zagotavlja zaščito zasebnosti na slikah, kar je ključnega pomena za informacijsko zasebnost danes in razvoj novih informacijskih tehnologij v prihodnosti. 

Kaj si želiš početi po študiju?
Po študiju si želim še naprej opravljati kvalitetne raziskave in tako prispevati k znanosti. Hkrati upam, da bodo razmere v slovenskem prostoru podpirale delo slovenskih raziskovalcev, saj so raziskave in inovacije ključne za boljšo prihodnost.

Kaj bi svetoval vsem, ki se odločajo o nadaljevanju študija na FRI na doktorski ravni?
Svetoval bi jim, naj si vzamejo čas za temeljit premislek. Naj pretehtajo možnosti in opcije, ki jih imajo za nadaljevanje svoje karierne poti. Pri doktoratu je zelo pomembna izbira kompatibilnega mentorja, s katerim se bodo razumeli na daljši rok, saj študij traja vsaj štiri leta. Čeprav se štiri leta zdijo kar dolga doba, pa to ne velja nujno za doktorski študij, zato je zelo pomembno, da je ideja o temi raziskav vnaprej določena (vsaj okvirno), saj bo študent tako lažje nadaljeval z delom, če že ima neko predhodno osnovo. Kdor se načrtuje vpisati, mora tudi vedeti, da doktorat zahteva vztrajnost in neskončen nivo motivacije, da se zadeva dokonča. Prvi letniki zahtevajo veliko sprotnega dela, da se opravijo dolžnosti študija na nivoju obveznih predmetov, v višjih letnikih pa je seveda treba dokončati raziskave in objaviti tudi vsaj en revijski SCI članek. In nenazadnje je treba pogledati stvari tudi iz finančnega vidika. Realnost je na žalost taka, da je zaslužek višji v industriji in tega se morajo potencialni kandidati tudi zavedati. Hkrati pa je treba rešiti tudi vprašanje financiranja doktorskega študija.