Marija Djurdjević je avgusta 2016 kot prva štipendistka podjetja Comtrade ter Fakultete za računalništvo in informatiko magistrirala na drugostopenjskem študijskem programu Računalništvo in informatika.

Z Marijo, ki je na FRI prišla iz Srbije, kjer je zaključila dodiplomski študij, smo se pogovarjali o izkušnji magistrskega študija na FRI ter o njenem raziskovalnem delu in karieri v bioinformatiki, ki jo nadaljuje v Avstriji.

Študij v Sloveniji

Marija, zakaj ste se po dodiplomskem študiju v Beogradu odločili za nadaljevanje na drugi stopnji v Sloveniji? Kako ste izvedeli za štipendijo podjetja Comtrade in UL FRI?

Osnovni študij mi je dal široko znanje s področja menadžmenta informacijskih sistemov, a moje programersko znanje je bilo pomanjkljivo. To znanje sem želela nadomestiti na drugi univerzi v drugi državi in pridobiti še nekaj izkušenj v življenju. Izbrala sem Slovenijo. Štipendija podjetja Comtrade je bila dodaten razlog, da sem izbrala Univerzo v Ljubljani, zanjo pa pa sem izvedela slučajno med iskanjem razpisa za študije v tujini.

Kako težka odločitev za študentko iz Srbije, da gre študirati v tujino?

Od zmeraj sem želela živeti v tujini. Na splošno se ne bojim novega okolja in sprememb, vendar pa je bilo nekaj bojazni, ali bom zmogla in izpolnila pogoje štipendije, ampak če je želja in motivacija dovolj velika, se da vse narediti. Zdi se mi, da študenti iz Srbije sicer nimajo navade študirati v tujini. Možna razloga sta pridobitev vize, kar oteži proces prijave, in višji stroški študija v tujini, ki si jih povprečna družina v Srbiji težko privošči. Na srečo se s programi Erasmus in drugimi štipendijami to počasi spreminja.

Kako je potekalo prilagajanje na novo okolje?

Časa za prilagajanje ni bilo veliko. Da sem sprejeta na magistrski študij na FRI sem izvedela nekaj dni pred začetkom študija. Imela sem malo časa, da sem uredila veliko stvari, poiskala stanovanje, uredila vizo in druge dokumente. Ker so se študij in obveznosti začelete takoj, je bilo samo prilagajanje nekako neposredno. Spomnim se samo prvega dneva na fakulteti in prvega predavanja v slovenščini. Skoraj ničesar nisem razumela, a mi je bilo vseeno zanimivo. Po nekaj tednih sem se že navadila in razumela predavanja, po dveh mesecih pa sem tudi sama začela govoriti slovensko.

Kako ste se vključili v novo družbo, je bilo težko vzpostaviti nova prijateljstva?

Prišla sem na drugo stopnjo študija, kjer se je večina študentov na fakulteti poznala že od prej, zato sem kot tujka prve stike ustvarila z drugimi študenti iz tujine. Lažje smo se razumeli, ker smo bili v istem položaju, novem okolju, s tujim jezikom. A to je bilo le na začetku. Čim so se začele obveznosti, kolokviji in projekti smo se spontano začeli mešati med seboj, se spoznavati ter deliti znanje in informacije.  Druženja so počasi presegla druženje na fakulteti, skupaj smo hodili na pijače, organizirali piknike, žure ...

Kakšne podobnosti in razlike ste opazili med načinom študija v Srbiji in Sloveniji? Katera nova znanja vam bodo najbolj koristila v karieri?

Študija v Srbiji in Sloveniji sta zelo različna. V Sloveniji je študij boljši, saj sledi trenutno aktualnim temam s področja računalništva in je bolj inovativen. Sama predavanja in vaje so zelo interaktivni, študente se spodbuja, da sodelujejo, in dela se na projektih, ki izhajajo iz realnih podatkov. Poleg programerskega znanja in izkušnj sem na FRI razvila sposobnosti analiziranja podatkov in algoritmičnega razmišljanja ter pridobila zelo pomembna znanja s področij umetne inteligence, strojnega učenja in bioinformatike, ki me tudi najbolj zanimajo in s katerimi se trenutno ukvarjam.

Kako ste v času študija sodelovali s podjetjem Comtrade?

Podjetje Comtrade me je s štipendijo finančno podpiralo, poleg tega pa sem pri njih opravila enomesečno prakso, kjer sem testirala modul, ki ga je podjetje razvijalo za Microsoftov SharePoint. Tako sem imela priložnost spoznati delovno okolje in prijetno atmosfero podjetja, preizkusiti, kako poteka delo v timu, in sodelovati na velikem IT projektu.

Ker je štipendija bila razpisana “za ženske”, nas zanima, kako gledate na razmerje moški–ženske v IT poklicih? Ste se kot ženska-računalničarka kdaj čutili zapostavljeni?

Na področju IT-ja je res nekaj manj žensk kot moških – tudi na magistrskem študiju nas je bilo deklet zelo malo – a zdi se mi, da se z vse večjo popularnostjo področja to počasi spreminja. Sama menim, da bi morala biti oba spola zastopana enakovredno. Kot ženska v računalništvu se ne čutim zapostavljeno. Zdi se mi celo, da sem imela več pozornosti in pomoči s strani sošolcev. A nikoli nisem občutila, da bi me imeli za manj sposobno, ko je bilo treba kaj narediti ali sprogramirati. Enakovradno smo sodelovali na projektih in pri nalogah.

Raziskovalno delo na področju bioinformatike
 

S čim ste se ukvarjali v svojem magistrskem delu?

Čeprav je medicinska znanost v nekaj zadnjih desetletjih naredila velik napredek v razumevanju bolezni raka, je smrtnost zaradi te bolezni še vedno visoka. Ena od ključnih stvari v napovedovanju bolnikovega kliničnega izida je odkrivanje podtipov v posameznem tipu raka. Cilj moje magistrske naloge je bil z uporabo metod, ki izhajajo iz računske topologije, določiti podtipe v posameznem tipu raka ter bolnikom nepovedati klinične izzide.

Boste izsledke svoje naloge oz. metodologijo uporabili pri svojem nadaljnjem delu? Ali lahko vaše ugotovitve prispevajo k hitrejšemu odkrivanju raka?

Glede na to, da so se topološke metode komaj začele uporabljati na področju bioinformatike, je možnosti za nadaljnje raziskave veliko. Metoda, ki smo je razvijali v magistrski nalogi, predstavlja t.i. »state of the art« metodo, prvič uporabljeno na podatkih o genski izraženosti rakavega tkiva. Ker smo dobili zelo zanimive rezultate, seveda želim testirati delovanje metode še na drugih podatkih. Kot že vemo, je rak zelo kompleksna bolezen, pri kateri je vzročne dejavnike in sam razvoj bolezni težko opredeliti. Zato težko rečem, ali bo metoda, ki smo jo razvili, pomagala pri hitrejšem odkrivanju bolezni. Vsekakor pa bo pomagala k boljšemu razumevanju te bolezni. Razvrščanje bolnikov v manjše podskupine bo pomagalo pri oblikovanju personaliziranega pristopa k zdravljenju raka.

Svojo kariero nadaljujete v Avstriji. Lahko na kratko opišete, kaj delate v Gradcu in kako vam pri tem koristijo znanja, ki ste jih dobili na FRI?

V Centru za medicinske raziskave medicinske univerze v Gradcu delam kot bioinformatik. Ena od prvih nalog je bila postavitev celotne IT infrastrukture za bioinformatične analize. Za to mi je prav prišlo poznavanje Linux administracije in paralelnega procesiranja. Ena od mojih nalog je vzdrževanje serverja, kjer integriram že obstoječa bioinformatična orodja ali razvijam in integriram lastne algoritme. Druga naloga pa je sama analiza bioinformatičnih podatkov s kombinacijo različnih algortimov. Znanja, ki jih pri tem uporabljam so večinoma znanja pridobljena na FRI.

Štipendijo za študentke magistrskega študija Comtrade in UL FRI razpisujeta tudi za študijsko leto 2017/2018. Rok za prijave je 31. avgust.