Ajda Lampe je doktorska študentka na FRI in članica Laboratorija za računalniški vid. Raziskovalno se ukvarja z generativnimi modeli in njihovo uporabo v modni in lepotni industriji, pod mentorstvom prof. dr. Petra Peera in prof. dr. Vitomirja Štruca. Kot asistentka sodeluje pri poučevanju računalniških predmetov na Fakulteti za matematiko in fiziko. Na Dnevu fakultete 2022 je prejela nagrado za raziskovalno delo podiplomskih študentov za objavo konferenčnega prispevka na mednarodni konferenci 2022 IEEE Winter Conference on Applications of Computer Vision.

Z Ajdo Lampe smo se pogovarjali o njenem raziskovalnem delu in izkušnjah z doktorskim študijem.

Kako je pri tebi dozorela odločitev za doktorski študij?

Z idejo o raziskovalnem delu in študiju na tretji stopnji sem se poigravala že zelo zgodaj na dodiplomskem študiju, želja pa se je okrepila, ko sem bolje spoznala področje računalniškega vida, ki me je zelo navdušilo in sem se z njim želela ukvarjati bolj poglobljeno. Po opravljenih predmetih na drugi stopnji sem se sicer odločila za začasno selitev na Češko, kjer sem bila dve leti zaposlena kot razvijalka v podjetju, a me je še vedno vleklo v akademske vode. Po povratku v Slovenijo sem se tako dokončno odločila za doktorski študij na FRI.

Kaj je tvoje raziskovalno področje? 

Moje širše raziskovalno področje je računalniški vid, konkretno pa se ukvarjam z modeli za generiranje slik in njihovo uporabo na problemu virtualnega pomerjanja oblačil. Cilj je, da na podlagi fotografije, ki jo zajame uporabnik spletne trgovine, ter izbranega oblačila iz kataloga ustvarimo sliko uporabnika, oblečenega v to oblačilo.

S čim se trenutno ukvarjaš?

V zadnjem času so svetovni splet preplavile umetno generirane slike oseb, pokrajin, živali, animiranih junakov … Večina teh metod generira slike bodisi naključno bodisi na podlagi besedilnega opisa. V svojem delu podobne modele uporabljam na problemu virtualnega pomerjanja, kjer je zelo pomembno, da se na umetno generirani sliki ohranijo izgled osebe ter lastnosti oblačila. Največja problema, s katerima se ukvarjamo, sta prenos informacij z vhodnih slik in predstavitev v obliki, ustrezni za krmiljenje procesa sinteze slike.

V letu 2022 si na Dnevu FRI prejela posebno priznanje oz. nagrado za raziskovalno delo za konferenčni prispevek z naslovom C-VTON: Context-Driven Image-Based Virtual Try-on Network. Kaj so najbolj zanimivi zaključki tega prispevka? 

V prispevku smo predstavili dvostopenjsko metodo za virtualno pomerjanje. V prvi stopnji na podlagi vhodne slike model oblačilo na sliki preoblikuje tako, da se prilega položaju osebe. V drugem delu vhodno sliko osebe ter sliko preoblikovanega oblačila združimo s pomočjo drugega globokega modela, ki ga usmerjamo, da upošteva tako izgled oblačila in osebe kot tudi položaj osebe. V primerjavi z obstoječimi metodami v času objave je predstavljena metoda robustnejša pri zahtevnejših položajih telesa (na primer prekrižane roke) in bolje ohranja vzorce na oblačilih.

Koliko so rezultati uporabni v praksi? 

Do uporabe v pravi spletni trgovini z oblačili po mojem mnenju zaenkrat še nekoliko manjka, saj je naša metoda in večina podobnih metod naučena in preizkušena na slikah, ki so zajete v kontroliranih pogojih: primerna osvetlitev in kakovost slik, belo ozadje … Vendar pa naš prispevek predstavlja pomemben korak v razvoju področja. Uporabna vrednost virtualnega pomerjanja pa je predvsem v večji učinkovitosti in boljši uporabniški izkušnji pri spletnem nakupovanju, ki je v zadnjih letih precej pridobilo na popularnosti.

Kaj si želiš početi po študiju?

Zaenkrat še nisem trdno odločena o nadaljevanju svoje kariere. Poleg raziskovalnega dela izvajam tudi vaje iz programiranja, kjer sem spoznala, da me poleg raziskovalnega dela veseli tudi prenašanje znanja na mlajše generacije študentov, zato sta med možnostmi tako nadaljevanje kariere na fakulteti, kot tudi prehod v industrijo. Vsekakor si želim ohraniti stik z razvojem področja računalniškega vida ter tudi sama aktivno prispevati k njegovenu razvoju in uporabi različnih metod pri reševanju praktičnih problemov.

Kaj bi svetovala vsem, ki se odločajo o nadaljevanju študija na FRI na doktorski ravni?

Za začetek vsem svetujem, da razmislijo o prednostih in slabostih nadaljevanja študija zanje osebno. Predvsem naj razmislijo, kaj si želijo početi po zaključku študija ter koliko jih veselita raziskovalno delo in področje, s katerim bi se ukvarjali. Odločitev o doktorskem študiju namreč vpliva na vsaj naslednja štiri leta dela. Če človek v tem ne uživa, je zelo težko najti energijo in motivacijo za delo, ki pogosto zahteva veliko vložka in ne prinaša takojšnje potrditve.

Priporočam jim tudi, da čimprej začnejo razmišljati o okvirni temi in potencialnem mentorju ter z njim stopijo v kontakt. Mislim, da je zelo dober čas za to že pri izdelavi magistrske ali celo diplomske naloge, v poštev pride tudi študentsko delo na raziskovalnem projektu. Dobro sodelovanje in zaupanje med študentom in mentorjem je namreč ključno za uspešno delo. Vsaj osnovno poznavanje področja že ob začetku doktorskega študija močno olajša začetek in pospeši raziskave.

---

Tudi vas zanima raziskovanje? Vabimo vas, da se nam pridružite na informativnem dnevu za doktorski študijski program Računalništvo in informatika, ki bo v sredo, 5. aprila 2023, ob 16.00 na Fakulteti za računalništvo in informatiko,Večna pot 113, Ljubljana.