Damjan Fujs je asistent in doktorski študent na FRI. Je član Laboratorija za informatiko, kjer sodeluje v več raziskovalnih projektih, predvsem na različnih področjih informacijske varnosti. Priljubljen je tudi med študenti, ki mu za asistentsko delo podeljujejo najboljše ocene. Na Dnevu fakultete 2022 je prejel nagrado za poseben raziskovalni dosežek zaposlenih na FRI za objavo odmevnega znanstvenega članka v reviji Computers & Education. Raziskuje pod mentorstvom izr. prof. dr. Damjana Vavpotiča in somentorja izr. prof. dr. Simona Vrhovca.

Z asist. Damjanom Fujsom smo se pogovarjali o njegovih izkušnjah z doktorskim študijem, o raziskovalnem in asistentskem delu.

Kako je pri tebi dozorela odločitev za doktorski študij?

Doktorski študij na FRI ter vključitev v akademsko skupnost omogočata razširitev horizonta in širok razpon možnosti raziskovanja na področju znanosti in tehnologije. Pri tem je pomembno, da se zavedamo, da gre za počasne in majhne nadgradnje ter da znanosti ne moremo ustvarjati sami, zato je pomembno, da ima posameznik dobre mentorje ter sodelavce. To dobro ponazarja metafora »stati na ramenih velikanov«. Doktorski študij omogoča ravno to.

Kaj je tvoje raziskovalno področje? 

Tematika doktorske disertacije se nanaša na inženirstvo informacijsko varnostnih zahtev. Gre za ožje področje računalništva in informatike, ki obsega različne vidike razvoja in upravljanja varnostnih zahtev skozi življenjski cikel informacijskega sistema. Poleg tega pa se ukvarjam z raziskovanjem različnih področij kot so razvoj varne programske opreme, metodologije razvoja programske opreme, procesi digitalizacije, upravljanje informatike ipd.

S čim se trenutno ukvarjaš?

Poleg pedagoškega dela sem v fazi pisanja doktorske disertacije, sodelujem pri projektu ARRS za izboljšanje varne uporabe pametnih naprav med starejšimi ter sem član programske skupine ARRS »Digitalna preobrazba za pametno javno upravljanje«. Pred kratkim smo končali z aktivnostmi na študentskih projektih za trajnostni razvoj, kjer smo v sodelovanju s študenti FRI in FMF ter podjetja Zerodays, d.o.o razvili spletno orodje za analizo različnih načinov transporta (vlakisojaki.si). Sem član programskega odbora konferenc Dnevi slovenske informatike in European Interdisciplinary Cybersecurity Conference. V okviru konference Dnevi slovenske informatike vodim sekcijo »Nagrada za najboljši študentski IKT projekt«.

V letu 2022 si na Dnevu FRI prejel posebno priznanje za izjemen raziskovalni dosežek za članek z naslovom Improving the efficiency of remote conference tool use for distance learning in higher education: A kano based aproach. Kaj so najbolj zanimivi zaključki tega prispevka? 

V času pandemije COVID-19 je izobraževalni proces v visokem šolstvu zahteval vrsto prilagoditev. Velik del poučevanja se je za daljše obdobje iz predavalnic preselil v virtualno okolje, računalniška orodja za oddaljeno komunikacijo pa so dobila ključno vlogo v pedagoškem procesu. Posledično so se številni učitelji in študenti morali soočiti z izzivi uporabe teh orodij, dodatno težavo pa je predstavljala preobremenjena in ponekod tudi slabo razvita IKT infrastruktura. Poseben izziv je predstavljalo tudi dejstvo, da se je v času pandemije razvoj orodij za oddaljeno komunikacijo močno okrepil, kar je pomenilo, da so se morali tudi bolj izkušeni uporabniki soočiti z vrsto novih funkcionalnosti. Pomembno vprašanje je torej postalo, katere od funkcionalnosti orodij za oddaljeno komunikacijo uporabiti v pedagoškem procesu in na kakšen način. Pristop gradi na uveljavljenem modelu Kano in omogoča vrednotenje uporabe posameznih funkcionalnosti orodij za oddaljeno komunikacijo. Pri tem je pomembno, da so v vrednotenje vključeni tako učitelji kot študenti, saj je le na ta način mogoče pridobiti objektivno sliko o učinkovitosti posameznih funkcionalnosti. Rezultati vrednotenja so osnova za izboljšanje uporabe funkcionalnosti orodij za oddaljeno komunikacijo.

Koliko so rezultati uporabni v praksi? 

Pristop je bil preverjen in potrjen v treh študijah primera, ki so potekale v okviru študijskega procesa na Univerzi v Ljubljani, Univerzi v Mariboru in Univerzi na Primorskem. V vseh treh primerih so učitelji pridobili podroben vpogled v vpliv uporabe funkcionalnosti orodij za oddaljeno komunikacijo na izvajanje pedagoškega procesa, kar je bila podlaga za pripravo in izvedbo izboljšav. Primerjava treh študij primerov je tudi jasno pokazala, da je uporabo funkcionalnosti orodij za oddaljeno komunikacijo smiselno prilagajati specifikam konkretnega pedagoškega procesa, kar še dodatno potrjuje koristnost uporabe predlaganega pristopa v praksi.

Na Dnevu FRI si bil večkrat nagrajen za svoje pedagoško delo, ki ga opravljaš kot asistent. Lahko pojasniš, kako koordinirati pedagoško delo z raziskovalnim delom in obveznostmi doktorskega študija.

Posebnega nasveta nimam. Tovrstna koordinacija je bolj kot ne bitka s časom. Velikokrat je delovni dan daljši od 16 ur, kar posledično pomeni veliko odrekanja. Dopuščam tudi možnost, da zaenkrat še ne znam dovolj učinkovito koordinirati oziroma prioritizirati obveznosti (smeh). Dobrodošlo je, da se pedagoške, raziskovalne in ostale obveznosti med sabo dopolnjujejo in nadgrajujejo. Imam pa verjetno tudi srečo, da sem zaenkrat obkrožen z dobrimi mentorji, šefi, sodelavkami in sodelavci ter študentkami in študenti.

Kaj si želiš početi po opravljenem doktoratu? Te bolj zanima pedagoško ali raziskovalno delo?

Zanima me kombinacija obojega. Pedagoško delo poleg prenosa znanja omogoča tudi poligon za prepoznavanje potencialov, navduševanje študentk in študentov nad znanostjo, kritično razmišljanje itd. Zelo vesel pa bi bil, če bi imel več časa za raziskovalno delo, ki je bolje ovrednoteno in upoštevano, ko govorimo o pridobivanju projektov ter kariernem napredovanju. Občutek imam namreč, da je pedagoško delo premalo cenjeno, in če ga je preveč, otežuje kakovostno raziskovalno delo.  

Kaj bi svetoval vsem, ki se odločajo o nadaljevanju študija na FRI na doktorski ravni?

Upam in verjamem da bo FRI v prihodnosti vse bolj cenjena, njeni diplomanti in diplomantke, razvojne rešitve in inovacije pa zaželeni na trgu. Doktorski študij nudi neslutene možnosti napredka na področju računalništva in informatike, tako v akademiji kot industriji. Brez akademije ni industrije, brez industrije ni kakovostne akademije.

Doktorski študij na FRI je vse prej kot enostaven. Veliko je dela, odrekanja in dejavnikov, na katere nimamo neposrednega vpliva. Zavrnjeni članki, nepričakovani rezultati, časovna stiska in občutek manjvrednosti so stvari, s katerimi se sreča vsak doktorski študent. Pomembno je, da študentko ali študenta raziskovalno delo veseli, da se obda z ljudmi, ki ga navdihujejo (vštevši dobre mentorje), da zna sprejeti kritiko in da si skuša dobro organizirati delo. Vsekakor pa je treba biti tudi kritičen – tako do sebe kot do drugih. Vse je odvisno od perspektive. Včasih v znanosti pridemo do odkritij na podlagi naključij in sreče. Sreča je na strani pogumnih, ergo, korajža velja (smeh).

---

Tudi vas zanima raziskovanje? Vabimo vas, da se nam pridružite na informativnem dnevu za doktorski študijski program Računalništvo in informatika, ki bo v sredo, 5. aprila 2023, ob 16.00 na Fakulteti za računalništvo in informatiko,Večna pot 113, Ljubljana.