Vid Kocijan je leta 2017 diplomiral na interdisciplinarnem univerzitetnem študijskem programu Računalništvo in matematika. Za svoje diplomsko delo z naslovom »Vložitev vozlišč omrežja v linearni prostorski zahtevnosti« je prejel fakultetno Prešernovo nagrado. Vid je svoje diplomsko delo začel pisati v času trimesečnega obiska na Univerzi Stanford, odlikuje pa ga preprosta, a nenavadna in domiselna ideja. Z računalništvom se ukvarja že od osnovne šole, ko je začel ljubiteljsko programirati, že pri 18-ih letih pa je dosegel izjemen dosežek, saj je na Mednarodni računalniški olimpijadi v Tajvanu prejel srebrno medaljo. Trenutno se nahaja v Oxfordu, kjer študira računalništvo.

Vid, ste eden tistih, ki že praktično celo življenje vedo, s čim se bodo ukvarjali, tako da je bil vpis na FRI najbrž le logična posledica. Kaj je najpomembnejše, kar ste se naučili na dodiplomskem študiju?

Kljub temu, da študij na FRI mogoče deluje logična posledica, ni bil samoumevna izbira. Zelo sem razmišljal, da bi se raje vpisal na študij matematike, saj je matematika pri razvoju novih algoritmov in znanstvenih metod pomembna še bolj, kot zgolj znanje programiranja in poznavanje računalniških sistemov. Na koncu sem se odločil za srednjo pot in se vpisal na Interdisciplinarni študij računalništva in matematike (IŠRM). Prav znanje matematike in njene uporabe v računalništvu se mi zdi tudi najpomembnejša pridobitev tekom študija. Za razliko od poznavanja različnih računalniških sistemov, jezikov in protokolov, se je matematične intuicije veliko težje priučiti in se je ne moremo naučiti »sproti«, ko jo potrebujemo.

Za svojo diplomsko nalogo ste najvišje fakultetno priznanje za dosežke študentov. Povejte nam kaj več o nalogi.

V nalogi »Vložitev vozlišč omrežja v linearni prostorski zahtevnosti« gre za področje umetne inteligence, za analizo omrežij. Če želimo z algoritmi za strojno učenje vozliščem ali povezavam v nekem omrežju napovedovati neke lastnosti (npr. napovedovati prijateljstva na Facebooku), moramo osnovne gradnike (vozlišča) predstaviti s številkami (bolj točno, z vektorji). V svojem delu sem najboljšemu obstoječemu algoritmu za generiranje takih vektorjev Node2vec, ki porabi veliko pomnilnika za shranjevanje verjetnostnih porazdelitev, zmanjšal pomnilniško zahtevnost na obvladljivo raven.

Somentor pri vaši diplomski nalogi, je bil doc. dr. Jure Leskovec, ki poučuje tudi na Univerzi Stanford in je hkrati vodilni znanstvenik v Pinterest Labs. Tako ste svojo nalogo deloma pisali tudi na Univerzi Stanford. Kakšna je bila ta izkušnja?

Izmenjavo mi je omogočila fundacija ASEF, ki slovenskim študentom financira poletne raziskovalne izmenjave v Ameriki. Za deset tednov sem se pridružil nekaterim najbolj vrhunskim znanstvenikom na svetu in se tam ukvarjal s problemom, ki sem ga kasneje opisal tudi v svoji diplomski nalogi. Izkušnjo zelo težko primerjam s študijem na FRI, saj sem na FRI študiral, na Stanfordu pa raziskoval. Vsekakor pa je šlo za izjemno izkušnjo, ki je presegala okvire študija. Ambicioznim in sposobnim študentom vseh stopenj vsekakor priporočam prijavo na izmenjavo.

Kaj bi svetovali tistim, ki razmišljajo o vpisu na FRI?

Na študiju je študent zelo prepuščen samemu sebi, od njega se pričakuje primerna količina samostojnosti. Zato je pomembno, da študent k študiju pristopi aktivno, da za nasvete o izbiri predmetov in o izpitih vpraša uspešne starejše študente.

Želel bi tudi poudariti, da lahko isti program za dva študenta pomeni dva popolnoma različna študija, saj si študent z izbiranjem dejavnosti in predmetov študij oblikuje sam. Tako je zelo pomembno, da ve, kaj ga zanima, in predmete izbere tako, da tvorijo neko smiselno celoto. Za študenta, ki ga zanima umetna inteligenca, teoretično računalništvo ali algoritmi, bo morda primernejši študij IŠRM. Študentu, ki ga zanima razvoj spletnih aplikacij, pa bodo bolj prav prišli predmeti s področja računalniške varnosti, oblikovanja ali interakcije med človekom in računalnikom.

Kje se vidite v prihodnosti?

Trenutno se prijavljam na doktorski študij, v prihodnosti bi se vsekakor rad ukvarjal z raziskovanjem. Vsekakor bi se z veseljem vrnil v Slovenijo, saj imamo zelo visok standard življenja in prijetno vzdušje. Na dokončno odločitev pa bo vplivalo veliko faktorjev, predvsem priložnosti za zaposlitev in kariero.