Eva Boneš je doktorska študentka in mlada raziskovalka na FRI. Je članica Laboratorija za računalniško grafiko in multimedije. V okviru svoje doktorske naloge se osredotoča na analizo biomedicinskih slik, predvsem na generiranje in modeliranje celic ter njihovo vizualizacijo. Na Dnevu fakultete 2024 je prejela posebno priznanje za raziskovalno delo za konferenčni prispevek z naslovom Automatic segmentation and alignment of uterine shapes from 3D ultrasound data.

Z Evo smo se pogovarjali o  njenih izkušnjah z doktorskim študijem in raziskovalnem delu.

Kako je pri tebi dozorela odločitev za doktorski študij?

Že med dodiplomskim in magistrskim študijem sem opazila, da me najbolj pritegnejo predmeti in projekti z raziskovalnim pridihom. Moja polletna praksa na raziskovalni univerzi v Savdski Arabiji je bila prelomnica – tam sem spoznala raziskovalce z vsega sveta in se udeležila raziskovalne konference, kar je potrdilo mojo odločitev za nadaljevanje raziskovanja. Poleg tega doktorat odpira mnoga vrata, če bi se kdaj odločila za prehod v industrijo.

Kaj je tvoje raziskovalno področje?

Moje raziskovalno področje se vrti okoli računalniškega vida in vizualizacije.

S čim se trenutno ukvarjaš?

Ukvarjam se z analizo in obdelavo biomedicinskih slik. Za diplomsko nalogo sem obravnavala mikroskopske slike, magistrska naloga mi je odprla svet ultrazvočnih podatkov, zdaj pa se v okviru doktorske teme vračam k mikroskopskim podatkom. Tokrat se posvečam generiranju in modeliranju celic ter njihovi vizualizaciji.

V letu 2024 si na Dnevu FRI prejela posebno priznanje oz. nagrado za raziskovalno delo za konferenčni prispevek z naslovom Automatic segmentation and alignment of uterine shapes from 3D ultrasound data. Kaj so najbolj zanimivi zaključki tega prispevka? 

Naša raziskava je izhajala iz zanimivega problema – v praksi ne obstaja definicija "normalne" oblike maternice. Sodelovali smo z ginekologi, ki želijo vzpostaviti standard, s katerim bi lahko primerjali posamezne maternice. To bi lahko pomagalo pri zaznavanju predispozicij za neplodnost in ponavljajoče se splave na neinvaziven način, zgolj z uporabo ultrazvoka.

V našem delu smo razvili model za avtomatsko zaznavanje maternic v 3D ultrazvoku in analizirali povprečno obliko. Medtem ko so ginekologi to počeli na 2D slikah, smo mi naredili korak naprej s 3D analizo. Poleg tega smo javno objavili podatkovno bazo z označenimi maternicami, kar bo omogočilo nadaljnje raziskave na tem področju.

Koliko so rezultati uporabni v praksi?

Naši rezultati imajo velik potencial za praktično uporabo. Model "normalne" oblike maternice bi lahko pomagal pri diagnosticiranju in odkrivanju odstopanj pri posameznih pacientkah. Obstaja možnost, da bi lahko odkrili povezave med obliko maternice in določenimi zdravstvenimi težavami. Poleg tega bo naša javno dostopna podatkovna baza dragocen vir za druge raziskovalce, saj so na tem področju javno dostopni podatki sicer precej redki.

Kaj bi svetovala vsem, ki se odločajo o nadaljevanju študija na FRI na doktorski ravni?

Če ste že prišli do tega, da razmišljate o doktorskem študiju, jaz pravim: "Go for it." Res je, da ni vedno lahko, predvsem okoli rokov za oddajo postane precej stresno. Ampak, če vas zanima raziskovanje novih stvari in iskanje inovativnih rešitev za zanimive probleme, nimate veliko za izgubiti.

Tudi vas zanima raziskovanje? Vabljeni, da se nam pridružite na Informativnem dnevu za doktorski študij Računalništvo in informatika, ki bo v sredo, 2. aprila 2025, ob 16.00 v predavalnici 19, Fakultete za računalništvo in informatiko, Večna pot 113, Ljubljana.