Obdobje svetovnega spleta je prineslo številne spremembe v glasbenih praksah. V glokaliziranem svetu le-te razvijajo množico antinomij: vprašanja, ki sopostavljajo lokalno in globalno, osebno in javno, formalno in neformalno itn. se nenehno preoblikujejo in razraščajo v vzporedne svetove, soresničnosti. Pojem nacionalne glasbe nikakor ni abstrakten. Kot vsaka glasba ima tudi tisto, kar ljudje razumemo kot slovensko glasbo, dolgo zgodovino. Sega v 19. stoletje (pomlad narodov), v slovenskem primeru se vije skozi različne nacionalne pripadnosti z različnimi slovanskimi (in nekaterimi neslovanskimi) etnijami, dokler ne doseže politične osamosvojitve leta 1991. Vse od leta 1991 koncept nacionalne glasbene kulture je seveda pojem, ki odpira široko identitetno razpravo. Ta je tesno povezana z digitalizacijo, ki zgodovinsko sovpada z osamosvojitvijo Slovenije. Projekt tako opredeljuje slovenske glasbene strukture na izbranih vzorcih glasbe po letu 1991, jih postavlja v procese kroženja glasbe in preiskuje recepcijo in kognicijo slovenske glasbe na izbranem vzorcu poslušalcev.