Projekt analizira družbeno raznolikost različnih družbenih interesov in akterjev, ki vplivajo na medije, kot so lastniki in nadzorniki medijev, poklicne skupine, nevladne organizacije, politične stranke, občinstvo in mnogi drugi. Delo v projektu je organizirano v treh delovnih svežnjih. Prvi delovni sveženj proučuje razlike v poročanju medijev, ki soustvarjajo slovensko medijsko krajino, in odgovarja na vprašanje, v kolikšni meri so vsebine slovenskih medijev homogen(iziran)e in v kolikšni plural(izira)ne. Tega se loteva z ugotavljanjem obsega in vzorcev, ki ga namenjajo obravnavi različnih javnih tem in dogodkov, ter prostora, ki ga namenjajo različnim družbenim akterjem. namen drugega delovnega svežnja je ugotoviti, katere od obstoječih medijskih struktur in praks krepijo ali ovirajo demokratične potenciale pluralizma ter katere politike, regulativne okvire in strategije ter zakonodajne pobude bi bilo mogoče sprejeti za ohranjanje in spodbujanje pluralizma medijev, raznolikosti virov informacij in kulturne raznolikosti ter večjo udeležbo državljanov v medijih in javni sferi. V ta namen proučujemo strukturne spremembe družbenega komuniciranja z vidika medijem notranjih in medijem zunanjih deležnikov na področju medijske zakonodaje z uporabo metod poglobljenih intervjujev in analize dokumentov. Namen tretjega delovnega svežnja je raziskati, kakšne so značilnosti in stopnja medijske pismenosti različnih generacij slovenskih medijskih uporabnikov, ter kako ustrezno dopolniti vladovanje (preplet institucionalnih in nevladnih iniciativ) na tem področju.
1: Analiza objav slovenskih televizijskih, radijskih, tiskanih in spletnih medijev
2: Analiza strukturnih sprememb družbenega komuniciranja: intervjuji z deležniki na področju slovenske medijske zakonodaje
3: Medijska pismenost in kompetence za prepoznavanje dezinformacij
Bibliografske reference:
KOLOSKI, Boshko, STEPIŠNIK PERDIH, Timen, ROBNIK ŠIKONJA, Marko, POLLAK, Senja, ŠKRLJ, Blaž (2022). Knowledge graph informed fake news classification via heterogeneous representation ensembles. Neurocomputing.
MIOK, Kristian, ŠKRLJ, Blaž, ZAHARIE, Daniela, ROBNIK ŠIKONJA, Marko (2021). To BAN or not to BAN: Bayesian attention networks for reliable hate speech detection. Cognitive computation.
ROBNIK ŠIKONJA, Marko, REBA, Kristjan, MOZETIČ, Igor (2021). Cross-lingual transfer of sentiment classifiers. Slovenščina 2.0., vol. 9, no. 1, pp. 1-25.
ŽAGAR, Aleš, ROBNIK ŠIKONJA, Marko (2021). Unsupervised approach to multilingual user comments summarization. In Proceedings of EACL hackashop on news media content analysis and automated report generation.