Osrednje vprašanje predlaganega projekta se glasi - kako so v socialistični dobi Slovenije delovale glasbene prakse, povezane z mladino? Vprašanje napeljuje k dvema glavnima vsebinskima sklopoma: na eni strani imamo institucionalne glasbene prakse, utelešene v Glasbeni mladini, na drugi strani pa »naredi sam« (DIY) prakse muziciranja mladih in naraščajoče muzikantstvo množičnih medijev. Oba vsebinska sklopa sta pomembna kot antinomiji, ki generirata različne nove glasbene prakse tudi v naši »postsocialistični« kulturi. Baby boom generacija je bila priča začetkom trenj med poklicnimi glasbeniki in sodobno ljubiteljsko glasbeno kulturo, ki se je do danes v mnogih pogledih že profesionalizirala. Protislovje, da so profesionalci narekovali mladinsko glasbeno kulturo skozi delovanje Glasbene mladine, čeprav se je sočasno razraščala pop kultura, ki je prihajala od mladih in bila namenjena njim, je pomemben muzikološki fenomen. Vprašanje v zvezi s takšnim spopadom glasbenih vrednot - poudarjeno opredeljeno na eni strani za mlade (Jeuness Musicales) in na drugi od mladih (DIY - do it yourself) - je še danes relevantno. Podobne antinomije so v naši glokalizirani kulturi - ta je lokalno usmerjena in regionalno občutljiva zaradi globalizacije - pomembne ne samo za glasbeno sodobnost, temveč celotno kulturo

modernosti v obliki vrste dihotomij, kot so visoka/nizka umetnost, resna/pop glasba, lokalne/univerzalne glasbene prakse, subvencionirana/samostojna, naša/njihova glasba itd.

Cilj projekta je primerjalna analiza mladinskih glasbenih praks v Sloveniji v obdobju 1945-1991. Obdobje omogoča sistematično sledenje ključnim kulturnim pomikom skozi plasti obeh nakazanih vsebinskih polj - skozi različne strukture ali oblike glasbenih praks, povezanih z mladino, in procesov, ki glasbene prakse diverzificirajo in spreminjajo:

·Strukture: projektna skupina bo sistematizirala strukture, skozi katere je krožila glasba, povezana z mladino. Znanstveniki bodo sistematično zbirali podatke o institucijah, posameznikih in pojavih, na primer glasbena dela in dogodke. Cilj je našteti »imena«, zbrana pod krovnim izrazom »glasba mladih«.

Procesi: obravnavani bodo konteksti, na katerih temeljijo te strukture - »dejavnosti« ali instrumenti, ki so oblikovali in spreminjali ideje o glasbi, povezani z mladino: ideologije, prepričanja, percepcije, reakcije, dejanja. Oblike in vzvodi ·preoblikovanja teh oblik se kažejo kot kazalci, skozi katere je glasba, povezana z mladino, doživljala nenehne spremembe: najprej v soočanju z drugačnimi glasbenimi praksami (to je bil glavni razlog za vzpostavitev Jeunesse Musicale), nato z vedno hitreje naraščajočim drobljenjem samega pojma mladinske glasbe.

Cilj projekta je ponuditi pojmovnik o oblikah obstoja glasbe, povezane z mladino, in procesih, ki so jih spreminjali v letih 1945-91. Prepričani smo, da bo študija pomagala tudi pri boljšem razumevanju našega razdrobljenega glasbenega sveta sodobnosti.

Projekt ima tri delovne sklope:

1. Oblike mladinske glasbe

·Izdelava koncepta za e-korpus

·Postavitev pojmovnika mladinske glasbe

·Vnašanje gesel v pojmovnik mladinske glasbene kulture

2. Idejna zgodovina mladinske glasbe

·Izdelava koncepta predstavljanja vsebin

·Analiza ideologije in kulturne politike

·Mednarodna primerjava ideologije in kulturne politike SLO&YU

3. Estetske vrednote in procesi vrednotenja

·Opredelitev konceptov in vzvodov

·Analiza estetskih vrednot in procesov vrednotenja

Bibliografske reference:

STEFANIJA, Leon, BORSAN, Vanessa Nina, PESEK, Matevž, MAROLT, Matija, KUNEJ, Drago, KRSTULOVIĆ, Zoran. Zgodovina in izzivi digitalne etno/muzikologije v Sloveniji. Muzikološki zbornik. [Tiskana izd.]. 2022, zv. 58, [št.] 2, str. 15-47, ilustr. ISSN 0580-373X.

STEFANIJA, Leon. Začetki Glasbene mladine Slovenije in njena družbena vloga = Beginnings of the Jeunesses Musicales of Slovenia and its social role. V: STEFANIJA, Leon (ur.), ŠIVIC, Urša (ur.). Glasba mladih v slovenski preteklosti in sedanjosti I : mednarodni muzikološki simpozij : 26.-27. avgust 2022. 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani: University of Ljubljana Press, Faculty of Arts, 2022. Str. 39-41.