Projekt obravnava pojmovanje narečja z vidika folklorističnih in etnoloških, semantičnih in tehnoloških raziskav. Te se osredotočajo na prehajanje med tremi tipi in nivoji jezikovnih kodov, in sicer narečjem, knjižnim jezikom in nadnarečnostjo kot vmesnim nivojem. Vključuje temeljne koncepte konstruiranja lokalne identitete, ki so nedvomno povezani z vnosom narečnih izrazov v pesem, medtem ko so konstrukcije nacionalne identitete in samorefleksija povezane s strukturo jezikovnega izražanja v pesmi, ki se oddaljuje od čistega narečja in približuje knjižnemu kodu. Ta dvojnost je izrazita ob menjavanju govora nosilca iz posamezne narečne skupine in preskoka v petje, kjer se narečnost izgublja. Pri obeh vidimo izražanje kolektivne identitete in ohranjanja kolektivnega spomina.
Folkloristične in etnološke raziskave obravnavajo narečje kot tekstološki problem, ki je povezan s teksturo (melodijo) besedila in na katerega vplivajo interpretacija nosilca ter lokalni in širši socialni in kulturni kontekst. Hkrati tematizirajo izbiro jezikovne zvrsti glede na družbeno situacijo, v katero vstopa nosilec folklore. Skupinska zavest o lokalnem izhaja iz identifikacije z lokalnim prek narečja (pogovor, spomini, razmišljanja), medtem ko skupinska zavest o nacionalnem izhaja iz identifikacije z nacionalnim prek nadnarečja (petje pesmi).
Raziskave se bodo nadalje ukvarjale s semantičnim problemom, ki izhaja tudi iz prestopanja med jezikovnimi kodi. Ker je posamezen kod izpostavljen specifični semantiki, prehajanje med kodi neizogibno vzpostavlja semantični problem. Na sidranje koda v konceptualno strukturo nosilca in širšo semantično strukturo, ki jo določa kolektivna uporaba koda v (lokalnem) okolju, pri prehajanju med kodi vplivajo spremembe nosilca, pomena kot tudi (situacijskega, socialnega, kulturnega) konteksta.
V okviru tehnoloških raziskav se bomo osredotočili na razvoj novih metod za analizo zvočnih posnetkov in pridobivanje informacij iz glasbe s ciljem avtomatizacije iskanja besed v različnih narečnih oblikah iz terenskih posnetkov in hkrati kvantifikacijo fonetičnih razlik med njihovo izgovorjavo. Razvili bomo nove pristope, ki bodo upoštevali specifike izbranih gradiv, še posebej uporabo narečja, kjer lahko transkripcije precej odstopajo od samega izgovora. Sledili bomo dvema ciljema: poravnavi besedil z zvočnimi posnetki, ki bo omogočila iskanj besed v velikih zbirkah posnetkov in s tem olajšala analize, predvidene v projektu, hkrati pa bo poravnava postala osnova za razvoj algoritmov za oceno fonetičnih parametrov izgovora posameznih fonemov (gibanje osnovne frekvence, položaj formantov, dolžina samoglasnikov itn.), kar bo omogočilo kvantifikacijo razlik med narečjem in nadnarečjem v govoru in petju.
Raziskave so izvirne zato, ker v slovenskem prostoru prvič preučujejo povezavo med narečnostjo in nadnarečnostjo ter vsebino folklornega teksta ali dogodka. Na ta način osvetljujejo tudi pomen narečja za identiteto posameznika in skupnosti, ki je lokalna in nacionalna. Hkrati ugotavljajo spontano in zavestno uporabo narečja ali nadnarečja glede na družbeno situacijo. Raziskave so izvirne tudi v tehnološkem smislu, saj bodo v okviru projekta razviti novi pristopi k poravnavi besedil in zvočnih posnetkov, kar bo omogočilo širšo in podrobnejšo analizo narečnosti in nadnarečnosti. Povezava tekstualnih, kontekstualnih in semantičnih vidikov ter uporaba tehnologij za analizo velike količine posnetkov bi lahko bila temelj za razvoj folkloristike, ki se ukvarja z raziskavo besedila v kontekstu.
Projekt je bil izveden v štirih fazah:
·Faza 1: Uvodna faza (1. 7. 2018-31. 12. 2018)
Faza zajema pregled raziskovalnega področja in obstoječih raziskav ter metod. Naredimo tudi izbor gradiva. Poudarek je na vseh treh aspektih (folkloristično-etnološke raziskave, semantične raziskave in tehnološke raziskave), ki jih povezujemo v raziskovalni/razvojni fazi projekta.
·Faza 2: Raziskovalna/razvojna faza (1. 1. 2019-31. 12. 2020)
V tej fazi so bile izvedene raziskave. Folkloristično-etnološke raziskave se osredotočajo na vlogo narečja in dihotomijo narečnost/nadnarečnost, ustno/zapisano, lokalno/nacionalno, percepcija/recepcija tudi v odnosu do geografskih, izobrazbenih in socialnih vplivov ter načine prehajanja iz čiste narečnosti v bolj knjižno obliko. Semantične raziskave se osredotočajo na analizo kodov narečja in knjižnega jezika, njihovo fonemsko in fonetično specifiko ter pomen. Tehnološke raziskave se osredotočajo na raziskavo algoritmov, ki upoštevajo specifike terenskih posnetkov, in vrednotenje algoritmov na referenčnih anotacijah.
·Faza 3: Implementacijska faza (1. 7. 2020-30. 6. 2021)
Ta faza povezuje vse tri vidike. Vključuje analizo obravnave narečja in nadnarečja v folkloristiki in etnologiji, razvoj semantičnega modela za reprezentacijo jezikovnih kodov ter razvoj algoritmov.
·Faza 4: Diseminacija (1. 7. 2018-30. 6. 2022)
Ta faza je namenjena diseminaciji rezultatov projekta skozi znanstvene publikacije, konference in delavnice.
Vse štiri faze projekta so bile v celoti realizirane.
Bibliografske reference:
MAROLT, M., BOHAK, C., KAVČIČ, A., PESEK, M. Automatic segmentation of ethnomusicological field recordings. Applied sciences. 2019, vol. 9, no. 3, str. 1-12, ilustr. ISSN 2076-3417. https://www.mdpi.com/2076-3417/9/3/439, DOI: 10.3390/app9030439. [COBISS.SI-ID 1538109123]
KLOBČAR, M. Poslušajte štimo mojo : potujoči pevci na Slovenskem, (Zbirka Folkloristika, 9). 1. izd. Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 2020. 353 str., ilustr., note. ISBN 978-961-05-0268-5. [COBISS.SI-ID 304331776]
GOLEŽ KAUČIČ, M. Singing the other: singing in two languages and code-switching/stitching. Tautosakos darbai. 2020, 59, str. 100-119. ISSN 1392-2831. ttp://www.llti.lt/failai/TD59_spaudai_internetine%20versija-
84-103.pdf. [COBISS.SI-ID 29933059]
KLOBČAR, M. The perception of bilingual songs in Slovenia and the cultural dimensions of language selection. Tautosakos darbai. 2020, 59, str. 209-228. ISSN 1392-2831. http://www.llti.lt/failai/TD59_spaudai_
internetine%20versija-193-212.pdf. [COBISS.SI-ID 29933571]
GOLEŽ KAUČIČ, M. Jezik govora, jezik pesmi: med narečjem, nadnarečjem in standardnim jezikom. Traditiones: zbornik Inštituta za slovensko narodopisje. [Tiskana izd.]. 2021, letn. 50, št. 2, str. 55-78. ISSN 0352-0447. https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/view/
10531/9691, DOI: 10.3986/Traditio2021500204. [COBISS.SI-ID 94773251], [SNIP]
MORIC, A. A German linguistic island or a linguistically mixed region?: multilingual practices in the Kočevska (Gottschee) area. Traditiones: zbornik Inštituta za slovensko narodopisje. [Tiskana izd.]. 2021, letn. 50, št. 2, str. 123-140. ISSN 0352-0447. https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/
article/view/10536/9697, DOI: 10.3986/Traditio2021500207. [COBISS.SI-ID 94631171], [SNIP]
STRLE, G. Realist and cognitive perspectives on meaning and semantics. Traditiones: zbornik Inštituta za slovensko narodopisje. [Tiskana izd.]. 2021, letn. 50, št. 2, str. 17-34. ISSN 0352-0447. https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/view/10523/9684, DOI: 10.3986/
Traditio2021500202. [COBISS.SI-ID 94618627], [SNIP]
Članki povabljenih avtorjev na temo projekta:
Its Braw to Ride Round and Follow the Camp. The Linguistic Journey of a Scots Song, with an Irish Soldier, through Space and Time Valentina Bold, Valentina Bold, Traditiones 50/2, str. 35-53.
Multi-Layered Communication and Function in Scottish Traveller Cant, Thomas A. McKean, Traditiones 50/2, str. 95-121.
Recovering Vanished Sound-Landscapes: Sounds, Identities and Multilinguality , Delia Dattilo, Cinzia Citraro, Traditiones 50/2, str. 123-140.
JAKOP, T. (avtor, prevajalec). Prekmurske ljudske pesmi v glasoslovni razpravi Avgusta Pavla (1909). Traditiones: zbornik Inštituta za slovensko narodopisje. [Tiskana izd.]. 2021, letn. 50, št. 2, str. 79-93. ISSN 0352-0447. https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/view/10532, DOI: 10.3986/Traditio2021500205. [COBISS.SI-ID 93368579], [SNIP]
Dogodki:
Simpozij Večjezičnost v folklori/Multilinguality in Folklore