• S strojnim učenjem do skritih meril ekspertnih presoj
Novice

Strokovnjaki na zahtevnih področjih znajo presoditi, kateri primeri so si podobni, težko pa povedo, po čem. Poleg tega jim iskanje vsebinsko podobnih nalog za učence vzame veliko časa. Raziskovalci so na šahovskih taktičnih nalogah razvili orodje, ki podobne naloge poišče samodejno, in s strojnim učenjem razkrili, na kaj se presoje podobnosti v resnici opirajo.


Raziskavo so v članku Reverse-engineering expert similarity judgments: evidence from chess tactics, objavljenem v reviji Cognitive Research: Principles and Implications (Springer Nature), ki se uvršča v prvo četrtino revij s področja eksperimentalne psihologije, predstavili doc. dr. Matej Guid, Miha Bizjak in Taja Guid s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani skupaj z doc. dr. Jano Krivec s Fakultete za uporabne družbene študije.

 

Šahovske taktične naloge so za takšno raziskavo posebej primerne, ker ločujejo, kako je naloga videti (pozicija na šahovnici), od tega, kaj zahteva (rešitev). Osnova raziskave je orodje, ki ga je v magistrskem delu na UL FRI razvil Miha Bizjak: šahovske naloge zapiše kot besedilne dokumente in zato iz zbirke 4,9 milijona nalog v manj kot sekundi poišče taktično podobne. Večkratna državna mladinska prvakinja v šahu je ocenila podobnost 2866 parov nalog, ki jih je predlagalo orodje, raziskovalci pa so na njenih ocenah naučili razložljive modele strojnega učenja. Neodvisna presoja mojstra FIDE in ženske velemojstrice je potrdila, da gre za skupna merila šahovskih strokovnjakov, ne za posebnost ene ocenjevalke.

 

Izkazalo se je, da o podobnosti skoraj izključno odloča rešitev, videz začetne pozicije pa komaj kaj (AUC 0,90 proti 0,55). Prevladujoče merilo je, ali se obe rešitvi končata z matom. Kadar se v tem ujemata, odločajo značilke, ki opisujejo taktični mehanizem rešitve. Rezultati se povezujejo z uveljavljenimi psihološkimi teorijami podobnosti, zlasti s Tverskyjevim modelom kontrasta značilnosti, po katerem podobnost določajo skupne in razlikujoče lastnosti primerov.

 

Ugotovitve lahko pomagajo izboljšati sisteme, ki učencem priporočajo podobne naloge. Da pristop k iskanju podobnosti deluje tudi zunaj šaha, je v lanskem magistrskem delu pokazal Luka Zakšek, ki ga je uporabil za iskanje taktično podobnih nogometnih akcij v podatkih slovenske Prve lige. Postopek, ki združuje iskanje informacij, strokovno označevanje, razložljivo strojno učenje in kvalitativno ponovno presojo, pa bi bilo mogoče uporabiti tudi drugod, kjer strokovnjaki sprejemajo odločitve, ki jih težko ubesedijo, na primer pri izbiri podobnih programerskih nalog za vajo.

 

Slika 1: Beli je na potezi. Pozicija (b) je skoraj enaka izhodiščni (a), a taktika v njej ne deluje. Pozicija (c) je videti povsem drugače, vendar skriva isto taktično idejo, ki se začne z žrtvijo trdnjave na h8 (puščici), zato jo strokovnjak oceni kot podobno. Vir: Guid in sod. (2026), CC BY 4.0.

 

 

Slika 2: Spletna aplikacija za iskanje podobnih šahovskih taktik. Levo je izhodiščna naloga z rešitvijo, desno pa podobne naloge, ki jih je orodje našlo v zbirki 4,9 milijona nalog. Večina vsebuje isti taktični motiv, naloga z oceno 1374 pa temelji na drugačnem mehanizmu. Vir: Guid in sod. (2026), CC BY 4.0.

 

Več preberite na:

  •  Guid, M., Bizjak, M., Guid, T. in Krivec, J. (2026). Reverse-engineering expert similarity judgments: Evidence from chess tactics. Cognitive Research: Principles and Implications. https://doi.org/10.1186/s41235-026-00755-5 [zenodo.org], [link.springer.com]