Naslov magistrskega dela: Globalni čas v vgrajenih sistemih

Povzetek: 

Vgrajeni sistemi so računalniške naprave, namensko oblikovane za izvajanje specifičnih nalog znotraj večjega sistema. Poseben problem pri takih sistemih je časovna usklajenost posameznih komponent; različne ure nihajo z različnimi frekvencami, kar povzroči neskladje med časovnimi oznakami podatkov, neoptimalno delovanje sistema in lahko tudi dejanske napake v programih. Za vzdrževanje dopustne časovne napake je treba to neskladje stalno popravljati. V okviru tega dela smo na razvojni platformi Beaglebone Black implementirali in preizkusili tri širše uporabljene metode za sinhronizacijo časa.

Protokol za omrežni čas (NTP) je najstarejši in najbolj razširjen protokol na področju omrežne sinhronizacije ur, z velikim omrežjem internetnih strežnikov, ki nudijo referenčni čas. Odjemalci periodično povprašujejo strežnike v lokalnem omrežju ali na svetovnem spletu in preko algoritma za odmik izračunajo, kolikšen časovni popravek je treba dodati k lokalni sistemski uri.

Protokol za natančni čas (PTP) lahko zagotavlja zelo visoko sinhronizacijsko točnost, če je strojna oprema naprav in povezav v omrežju ustrezno prilagojena. Namenjen je samo uporabi v lokalnih omrežjih, kjer lahko njegovi algoritmi za ocenjevanje odmika optimalno delujejo.

Globalno satelitsko omrežje oz. Globalni sistem za pozicioniranje (GPS) poleg podatkov o lokaciji posreduje tudi podatke o času nekega položaja na Zemlji. Naprave, opremljene z GPS sprejemniki, lahko uravnavajo svoje ure po satelitskem času, pri čemer ne potrebujejo dostopa do internetnega omrežja, je pa ta metoda odvisna od kvalitete sprejema signalov z satelitov.

Drugi programi na sistemu, konfiguracija omrežja in drugi dejavniki lahko vplivajo na kvaliteto sinhronizacije ter s tem usklajenosti programov med sistemi. V tem delu nas je predvsem zanimala slednja, zato smo za metode napisali lasten gonilnik, ki sproža signale ob določenem času glede na sistemsko uro. Preko meritev razlik med temi signali smo primerjali delovanje izbranih metod.

Mentor: prof. dr. Branko Šter

Somentor: mag. Rok Vogrin

Komisija za zagovor:​

izr. prof. dr. Patricio Bulić, predsednik

doc. dr. Andrej Brodnik, član

doc. dr. Aleš Jaklič, član

Povezava do video kanala, po katerem se bo prenašal zagovor in ga bo možno spremljati, bo dodana najkasneje na dan zagovora (predvidoma 30 minut pred terminom izvedbe zagovora) na spletni strani: https://ucilnica.fri.uni-lj.si/course/view.php?id=35