Naslov magistrskega dela: Analiza vpliva parametrov modela na evolucijo skupinskega vedenja

Povzetek:

V naravi lahko srečamo veliko različnih oblik skupinskega vedenja kot so jate ptic ali rib, črede pašnih živali in roji insektov. Ker je natančno modeliranje vedenja živali in njihovega naravnega okolja zelo kompleksno, si pri raziskovanju evolucije skupinskega vedenja pomagamo s poenostavljenimi modeli živali in okolja. Iz njih želimo izluščiti zakonitosti, pravila in znanja zakaj in kako do takega vedenja pride. Pri teh modelih raziskovalci največkrat opazujejo lastnosti in značilnosti, kot so na primer, kakšen je prenos informacije med entitetami, kako združevanje v skupino vpliva na obrambo pred plenilci in na hranjenje, kakšni režimi vedenja se razvijejo ter kakšen je proces odločanja skupine glede na različne situacije (oblike habitata, razmerje različnih plenilcev).

V naši magistrski nalogi smo se odločili razširiti model in analizo, ki so jo opravili Demšar in sodelavci [doi: 10.1371/journal.pone.0168876, 10.1038/srep39428]. Pri tem smo se osredotočili predvsem na to kako oblika habitata, razmerje različnih plenilcev, lokacija pojavitve plenilca in tip simulacijske zanke, vpliva na razvoj štirih različnih režimov vedenja skupine: močno usklajeno gibanje, kroženje okoli praznega jedra, neusklajeno prepletanje in režim tranzicije. Za oblike habitata smo poleg že implementiranih kroga in kvadrata, implementirali še obliko neskončne mreže in poligona. Pri lokaciji pojavitve plenilca smo poleg pojavitve izven habitata, analizirali še vpliv pojavitve plenilca znotraj habitata. Na koncu smo še primerjali vpliv različnih implementacij asinhrone simulacijske zanke v nasprotju s sinhrono simulacijsko zanko. V primeru različnih simulacijskih zank nas je zanimalo predvsem, ali tudi na našem modelu držijo zadnje ugotovitve na tem področju, da asinhronost v simulacijski zanki povečuje verjetnost za pojav močno usklajenega gibanja.

Termin zagovora: sreda, 20. 11. 2019, ob 12.15

Lokacija zagovora: Diplomska soba

Mentor: izr. prof. dr. Iztok Lebar Bajec

Komisija za zagovor:​

-          prof. dr. Borut Robič, predsednik,

-          prof. dr. Miha Mraz, član,

-          doc. dr. Miha Moškon, član.