V četrtek, 23. januarja 2020, bo na Fakulteti za računalništvo in informatiko UL v predavalnici 22 potekalo srečanje raziskovalcev s področja analize omrežja NetSlo '20.
13.00-13.30 Prihod udeležencev, kava, uvod, otvoritev
13.30 Orodja, metode in modeli (moderator Zoran Levnajić)
Blaž Škrlj, Odsek za tehnologije znanja, Institut Jožef Stefan
Vizualizacija in analiza sklopljenih in večplastnih omrežij
Sisteme, kot so celice in socialna omrežja, lahko modeliramo kot večplastna ali sklopljena omrežja. V tovrstnih omrežjih je informacija o interakcijah organizirana v nivojih (plasteh). Tovrstna reprezentacija omogoča lažji pregled ter analizo kompleksnih in heterogenih sistemov. Oba tipa omrežij najprej opišemo ter predstavimo v kontekstu realnih primerov. Nadaljujemo z analizo sklopljenih omrežij v različnih znanstvenih disciplinah preko mere prepletenosti plasti. Zaključimo s komentarjem na temo vizualizacije tovrstnih omrežij ter programskih paketov, ki to omogočajo.
Dimitar Hristovski in Andrej Kastrin, Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Odkrivanje zakonitosti iz literature v teoriji in praksi
Odkrivanja zakonitosti iz literature (angl. literature-based discovery, LBD) je raziskovalno področje, ki se ukvarja z generiranjem raziskovalnih domnev na osnovi znanstvene literature in je neločljivo povezano z metodologijo kompleksnih omrežij. LBD je splošno uporabna raziskovalna metodologija, res pa je, da je bilo največ raziskav doslej narejenih na področju biomedicine. Z LBD se na Inštitutu za biostatistiko in medicinsko informatiko ukvarjamo že dolgo. Razvili smo dve mednarodno odmevni orodji: BITOLA (http://bitola.mf.uni-lj.si) in SemBT (http://sembt.mf.uni-lj.si). Na predavanju bomo naredili pregled naših dosedanjih raziskovalnih dosežkov. Omenili bomo aplikativna področja na katerih smo LBD doslej najpogosteje uporabljali, na primer iskanje novih načinov zdravljenja, iskanje genov kandidatov, pojasnjevanje neželenih učinkov zdravil, priporočanje raziskovalnega sodelovanja, interpretacija rezultatov DNA mikromrež ter sekvenciranja nove generacije. Predavanje zaključimo s predstavitvijo trenutnih prizadevanj za izboljšanje obstoječih metod odkrivanja znanja s pomočjo analize kompleksnih omrežij.
15.00-15.30 Premor za kavo in ogled plakatov
15.30-17.00 Družbena omrežja in omrežja v nevroznanosti (moderator Ljupčo Todorovski)
Petra Kralj Novak, Odsek za tehnologije znanja, Institut Jožef Stefan
Razpoloženje in stališča v Twitter mrežah
Twitter je eno izmed najbolj znanih družabnih omrežij s 145 milijoni dnevnih aktivnih uporabnikov. Uporabniki objavljajo svoja kratka sporočila, sledijo drug drugemu, in ko se jim zdi vsebina zanimiva, prebrano vsebino delijo naprej: “retweet”. Iz retweet relacij med uporabniki zgradimo omrežja za različne teme in pogledamo, kako se razpoloženje (ang. sentiment) in stališča (ang. stance) razlikujejo med različnimi odkritimi skupnostmi (ang. community). V predavanju bom predstavila splošno metodologijo za avtomatsko analizo razpoloženja in stališč in rezultate njene uporabe na retweet mrežah na teme okolje, družbene naložbe in Brexit.
Andraž Matkovič, Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Osnove preučevanja funkcijskih možganskih omrežij
Domneve o pomenu usklajenega delovanja različnih delov možganov so se pojavile že v 19. stoletju, vendar so svojo potrditev dobile šele z vzponom metod za slikanje možganov v zadnjih 25 letih. Možgani so organizirani kot omrežje na več ravneh: na mikroravni se med seboj povezujejo posamezni nevroni, na mezoravni preučujemo povezave med populacijami nevronov, makroraven pa se nanaša na povezanost na ravni večjih možganskih področij. V zadnjem desetletju je močan razcvet doživelo preučevanje dinamičnih možganskih omrežij ter modelov možganske aktivnosti in modelov možganskih omrežij. Predstavili bomo vrste možganskih omrežij na različnih ravneh s poudarkom na funkcijskih možganskih omrežjih, ki jih merimo s funkcijsko magnetno resonanco. Opisali bomo razliko med strukturnimi in funkcijskimi ter statičnimi in dinamičnimi možganskimi omrežji ter predstavili, kakšna je uporabna vrednost analize možganskih omrežij v klinične namene.
17.00-17.30 Premor za kavo in razgovor
17.30 Predstavitev knjige Patrick Doreian, Vladimir Batagelj, Anuška Ferligoj (Urednika): Advances in Network Clustering and Blockmodeling (Wiley, 2019) Knjiga celostno obravnava razvrščanje in bločno modeliranje omrežij ter zajema najnovejše pristope in metode, razvite v zadnjem desetletju. Predstavljeni so temelji za razumevanje struktur in procesov v omrežju, ki so bili razviti v različnih znanstvenih disciplinah (npr. v sociologiji, matematiki, fiziki in računalništvu). Predstavljenih bo šest poglavij knjige (moderatorka Anuška Ferligoj), in sicer:
19.30-20.00 Zaključek
20.00 Večerja v restavraciji Čad
Udeležba na srečanju je brezplačna, a zaradi lažje organizacije najavite svojo udeležbo.