Bolečina v križu (BVK) je najpogostejši zdravstveni problem gibalnega aparata v razvitem svetu, s katero se vsaj enkrat v življenju sooči 70-85% ljudi. Zlasti kronična BVK, celovito zaznamuje posameznika in zmanjšuje kakovost njegovega življenja. BVK je drugi najpogostejši razlog izostanka iz delovnega mesta in predstavlja velik socialno-ekonomski problem v večini razvitih držav (v EU več milijard €/leto). Namen našega projekta je prispevati k boljšim praksam objektivnega vrednotenja in preventivnega delovanja pri BVK. V raziskavah bomo že znane pristope za vrednotenje BVK nadgradili in na ta način živčno-mišično-skeletno problematiko BVK proučevali celostno. Pri obdelavi podatkov bomo poleg standardnih statističnih pristopov uporabljali tudi metode umetne inteligence s katerimi bomo izdelali napovedne, ekspertne in opisne modele za BVK. Projekt bo potekal skozi tri-letno obdobje in bo razdeljen na tri vsebinske sklope po 12 mesecev.
Prvi vsebinski sklop bo sestavljen iz dveh študij s katerimi bomo preverili objektivnost, zanesljivost in veljavnost nekaterih že uporabljenih in nekaterih na novo razvitih testov za vrednotenje živčno-mišičnih funkcij spodnjega dela trupa. Preiskovanci bodo zdrave mlade odrasle osebe obeh spolov (n = 30). Cilj prve študije je razviti celovite protokole za zanesljivo vrednotenje vseh ključnih vidikov živčno-mišičnega nadzora trupa: največja silovitost mišičnega krčenja in vzdržljivost v njej, samodejni v naprej programirani in reakcijski stabilizacijski odzivi, kinestezija ter ravnotežje. Cilj druge študije je preveriti obstoj sinergističnih vzorcev mišične aktivacije in razviti veljavne metode neinvazivnega spremljanja/napovedovanja aktivacije globokih mišic pri nalogah dinamične stabilizacije ledveno-medeničnega predela. Na osnovi rezultatov teh dveh študij bomo določili protokole testiranj za nadaljnje faze projekta.
V okviru drugega vsebinskega sklopa bosta prav tako izvedeni dve študiji, katerih namen bo poiskati parametre živčno-mišičnih funkcij trupa, ki so predvidoma spremenjeni pri osebah (n=120-150) na dveh skupinah delovnih mest s povečano stopnjo tveganja za BVK (t.j. sedeči poklici in fizično zahtevni poklici). Hkrati želimo ugotoviti v katerih parametrih živčno-mišičnih funkcij trupa se razlikujejo osebe s kronično BVK od oseb brez nje, ki delajo na enakih delovnih mestih. Cilj tega vsebinskega sklopa je razviti modele, s pomočjo katerih bo mogoče, na podlagi podatkov o živčno-mišičnih funkcijah trupa in objektivizirani ergonomski oceni delovnega mesta, napovedati verjetnost pojava BVK pri posameznih vrstah delovnih mest. To bi omogočalo predčasno odkrivanje nepravilnosti in dejavnikov tveganja za BVK ter pravočasno preventivno ukrepanje.
V tretjem vsebinskem sklopu bo izvedena študija na vzorcu oseb s kronično BVK (n=80-90). Preverili bomo učinkovitost in razlike v učinkovitosti dveh vrst vadbe namenjene odpravljanju kronične BVK. Oba programa vadbe bosta upoštevala dognanja predhodnih raziskav o pomenu pravilnega izbora vadbenih vsebin, kakovosti in količin vadbe, kot tudi načelo postopnega povečevanju zahtevnosti. Končni cilj tega vsebinskega sklopa je izdelati modele za pomoč pri izbiri, načrtovanju in izvajanju kar najbolj učinkovitih vadbenih pristopov pri kronični BVK.
Delo na projektu bo razdeljeno v pet delovnih paketov katerih namen bo dobra organizacija aktivnosti, pridobivanje podatkov, vodenje vadbe, obdelava podatkov in diseminacija rezultatov. Študije bodo izvedene v skladu z etičnimi načeli in zakonodajo o varovanju osebnih podatkov.
Skladno s sodobnimi znanstveno-raziskovalnimi usmeritvami, bo projekt usmerjen k prenosu novih znanstvenih spoznanj, sodobnih merilnih in intervencijskih/vadbenih tehnologij ter storitev v prakso.